Močno deževje je prizadelo Peking in okoliške regije na severu Kitajske, pri čemer je v mestu Chengde umrlo najmanj osem ljudi. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na posesti in infrastrukturi.

Po obsežnih poplavah, ki so v Pekingu terjale najmanj 30 življenj, so se prebivalci soočili z omejeno državno pomočjo in pomanjkanjem zavarovanj za nastalo škodo. Več kot 80.000 ljudi je bilo prisiljenih v evakuacijo. Poplave so uničile ceste in prekinile oskrbo z elektriko, saj je v manj kot tednu dni padla količina dežja, ki je običajna za celo leto.

Zaradi močnih poplav, ki so prizadele sever Kitajske, je bilo v Pekingu evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev. Poplave so povzročile obsežno uničenje, kitajski predsednik Xi Jinping pa je že pred tem odredil obsežne reševalne akcije. Umrlo je najmanj 30 ljudi.

V Pekingu je zaradi izjemno močnega deževja, ki je v nekaj dneh prineslo letno količino padavin, umrlo najmanj 30 ljudi. Obilne padavine so preobremenile sistem upravljanja z nesrečami v kitajski prestolnici, kar je nekatere strokovnjake spodbudilo, da so mesto poimenovali "deževna past". Poleg smrtnih žrtev je bilo evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Medtem ko se Evropa bori z visokimi temperaturami in obsežnimi gozdnimi požari, kot so poročali mediji, so drugod po svetu zabeležili tudi ekstremne vremenske pojave. V Pekingu so močne padavine zahtevale več deset življenj in povzročile evakuacijo več kot 80.000 ljudi. Po Evropi, vključno s Španijo in Portugalsko, se nadaljuje vroče in suho vreme, medtem ko so v Alpah zabeležili padavine. Vse to vpliva na počitniško sezono in povzroča dolge zastoje.

Južne dele Južne Amerike je sredi tamkajšnjega poletja prizadela močna zimska oluja, ki je s seboj prinesla sneg in led. Napovedujejo, da bo v nekaterih mestih zapadlo več kot 50 centimetrov snega. To se dogaja medtem, ko se jug Evrope, vključno z območjem Srbije, spopada z izjemno vročino, saj temperature dosegajo tudi do 44 °C.

Južno Dalmacijo je zajelo močno neurje z izjemnimi padavinami, ki so povzročile hudourniške poplave. Količina dežja, ki je padla v Pločah in na Pelješcu, je neobičajna za ta letni čas in je povzročila rekordne količine.

Več ameriških medijev, vključno s KTVZ.com in KMIZ.com, je 29. julija poročalo o petih ključnih temah: množičnih streljanjih, ekstremnem vremenu, tožbi SNAP, Planned Parenthood in Ghislaine Maxwell. Hkrati pa je pomembna novica imenovana Darren Beattie, ki je bil odpuščen kot pisec govorov v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa zaradi udeležbe na konferenci belih nacionalistov, za v.d. predsednika Ameriške mirovne inštitucije. Ločeno, mediji poročajo, da so morebitni rezi v javne medije, ki jih predlaga Trump, ogrozili delovanje postaj, kot je KBRW na Aljaski, kar bi lahko pustilo nekatere skupnosti brez ključnih povezav.

V kraju Savukoski na severu Finske so zabeležili nov temperaturni rekord letošnje zime, ko se je živo srebro spustilo do -42,6 stopinje Celzija. To je že tretjič v kratkem obdobju, da so na tem območju izmerili najnižje temperature sezone, kar potrjuje izjemno močan hladni val, ki trenutno vztraja nad severno Evropo. Finski meteorologi opozarjajo, da se bo obdobje ekstremnega mraza nadaljevalo, saj stabilno območje visokega zračnega tlaka preprečuje dotok toplejšega zraka. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, saj takšne temperature predstavljajo resno tveganje za ozebline in povzročajo težave v prometu ter pri oskrbi z energijo. Kljub temu da so nizke temperature na Laponskem pozimi običajne, so vrednosti pod -40 stopinj Celzija celo za te kraje izjemne. Rekordne vrednosti so v zadnjih dneh večkrat zaporedoma padle, kar kaže na intenzivnost letošnje polarne fronte, ki vpliva na celotno skandinavsko regijo.

Nove študije potrjujejo, da so vročinski valovi, suše in poplave v Evropi leta 2025 povzročili 43 milijard evrov škode. Ocenjuje se, da bo Katalonija do leta 2029 zaradi ekstremnih vročin utrpela dodatnih 6 milijard evrov izgube.

Močno neurje Goreti je v večernih urah zajelo Francijo in povzročilo obsežno razdejanje, zlasti na obalah Rokavskega preliva in Atlantika. Sunki vetra so dosegali hitrosti do 170 kilometrov na uro, zaradi česar so oblasti v najbolj ogroženih regijah izdale rdeče vremensko opozorilo. Zaradi podrtih dreves in poškodb na električni infrastrukturi je brez oskrbe z električno energijo ostalo več kot 50.000 gospodinjstev, močan veter pa so zabeležili tudi v prestolnici, kjer so sunki bičali vrh Eiffelovega stolpa. Zaradi nevarnih vremenskih razmer so francoske oblasti sprejele številne preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva. V več departmajih so začasno obustavili šolski pouk in druge izobraževalne dejavnosti, prebivalce pa pozvali, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Intervencijske službe so na terenu in se spopadajo s posledicami vetroloma, ki je ohromil tudi dele prometne infrastrukture. Geografski obseg neurja je zajel širok pas od severozahodne obale proti notranjosti države. Čeprav so se najhujši sunki pojavili ob morju, so se posledice nevihte čutile po celotnem severnem delu Francije. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za eno močnejših neurij v zadnjem obdobju, ki je zahtevalo najvišjo stopnjo pripravljenosti vseh reševalnih enot.

Število prijav škode, povezanih z julijskimi nevihtami, se je pri največjem madžarskem stanovanjskem zavarovalnem podjetju skoraj potrojilo. Do 9. julija je Alfa Biztosító prejela 5700 prijav, do 16. julija pa že več kot 14 tisoč. Zavarovalnica, ki je vodilna na trgu, je morala uvesti izredni ukrep, da bi obvladala ogromno število prijav.

Veliki kanjon se je znašel v dimu, saj so uničujoči požari prizadeli območje in uničili zgodovinsko ložo. Ti dogodki so znova opozorili na to, kako lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na nacionalne parke, vrhunec turistične sezone in potovalne načrte. Požari v Severni Arizoni so močno prizadeli turistično gospodarstvo območja Velikega kanjona, saj je bilo uničenih več kot 100 objektov v nacionalnem parku Grand Canyon na severnem robu, kar je povzročilo veliko škodo podjetjem, odvisnim od turističnih prihodkov.

Guverner Indiane Mike Braun je ustanovil delovno skupino, ki bo ocenila in okrepila zvezne sisteme opozarjanja v sili, zlasti v primeru ekstremnih vremenskih razmer. Odločitev je bila sprejeta po tragični smrti več kot 130 ljudi v teksaški regiji Texas Hill Country, ki so umrli zaradi obsežnih poplav, ki jih je povzročilo neurje 4. julija.

Skupina Steve Miller Band je odpovedala tudi svoj nastop na sejmu Minnesota State Fair, pri čemer je kot razlog navedla ekstremne vremenske razmere, vključno z vročino, poplavami, tornadi, orkani in požari, ki ogrožajo varnost. Medtem so se v Ottawi in južnih predelih Severne Amerike pojavile napovedi za nevihte, z možnostjo tornadov v dolini Ottawa in povišanimi temperaturami v južnih regijah.

Tajvan je zajela prva letošnja močna fronta hladnega celinskega zraka, ki je v kombinaciji z močnim sevalnim hlajenjem povzročila drastičen padec temperatur po celotnem otoku. Najnižja temperatura je bila izmerjena v okrožju Hsinchu, kjer se je živo srebro spustilo do 5,4 stopinje Celzija, medtem ko so v prestolnici Tajpej namerili 9,1 stopinje. Meteorologi opozarjajo, da se bo izrazito hladno vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, saj na območje prihaja nov val hladnega zraka, ki bo vztrajal vsaj do konca tedna. Zaradi ekstremnih pogojev so oblasti izdale opozorila za 17 okrajev, kjer pričakujejo temperature pod 10 stopinj Celzija. V višjeležečih predelih, kot je gora Taiping v okrožju Yilan, so opazili pojav ivja in meglic pri temperaturah okoli ledišča, medtem ko so na vrhu gore Hehuan namerili kar minus 6,8 stopinje Celzija. Nekdanji direktor centralnega vremenskega urada Zheng Mingdian je pojasnil, da so razlike v temperaturah med mestnimi in podeželskimi območji posledica specifičnih lokalnih dejavnikov, vključno z vegetacijo v parkih, ki vpliva na intenzivnost sevalnega hlajenja. Prebivalce pozivajo k previdnosti, zlasti v nočnem in zgodnjem jutranjem času, ko bo učinek sevalnega hlajenja najmočnejši. Vremenoslovci poudarjajo, da je letošnji prihod prvega pravega hladnega vala nekoliko zakasnel v primerjavi s preteklimi petimi leti, vendar pa njegova intenzivnost predstavlja resno tveganje za zdravje ranljivih skupin in kmetijske pridelke. Pričakuje se, da se bodo razmere stabilizirale šele po soboti, ko naj bi hladna fronta začela postopoma slabeti.

Močna neurja, ki so v četrtek zjutraj zajela ameriško zvezno državo Oklahoma, so povzročila obsežno materialno škodo, zlasti na območju mest Purcell in Shawnee. Nacionalna vremenska služba je potrdila nastanek vsaj dveh tornadov, od katerih je eden dosegel moč EF1 s hitrostjo vetra med 138 in 177 kilometri na uro. Veter je podiral drevesa, daljnovode in poškodoval številne zgradbe, na avtocesti I-35 pa je sunek vetra prevrnil polpriklopnik. Kljub uničujoči moči naravnih sil oblasti za zdaj ne poročajo o smrtnih žrtvah ali hujših poškodbah med prebivalci. Reševalne ekipe in meteorologi so čez dan pregledovali prizadeta območja v okolici Oklahoma Cityja, da bi natančno ocenili obseg škode in določili poti gibanja tornadov. Sunki vetra so v širši regiji dosegali hitrosti do 105 kilometrov na uro, kar je povzročilo številne izpade električne energije. Dogodek sledi vzorcu ekstremnih vremenskih pojavov v Severni Ameriki v zadnjem obdobju. Čeprav so tornadi v tem delu Združenih držav Amerike pogost pojav, so lokalne oblasti izdale pet opozoril pred tornadi v kratkem časovnem razmiku, kar kaže na visoko intenzivnost nevihtnega sistema, ki se je premikal čez osrednji del države.

Novo poročilo avstralske vlade opozarja, da podnebne spremembe do leta 2050 ogrožajo življenja in domove 1,5 milijona Avstralcev zaradi dviga morske gladine, poplav in vročinskih smrti. Minister za podnebne spremembe, Chris Bowen, se pripravlja na razkritje novih ciljev glede emisij.

Severozahodno Grčijo, predvsem regijo Epir, je prizadelo silovito neurje z obilnimi padavinami, močnim vetrom in sneženjem v višjih legah, ki je povzročilo precejšnjo gmotno škodo in sprožilo iskalno akcijo za pogrešano osebo. V prefekturi Rodopi iskalne enote in policija iščejo 84-letnega kmeta, čigar traktor so našli zapuščenega v bližini narasle reke Lissos. Naraščajoči vodostaji rek Louros in Kalamas povzročajo resne skrbi, saj je slednja že prestopila bregove in poplavila obalna območja, medtem ko so številne ceste v regiji zaradi zemeljskih plazov in nanosov neprevozne. Posebej uničujoč je bil sunkovit tornado v kraju Kalpaki v bližini Janine, ki je popolnoma razdejal perutninsko farmo in povzročil pogin več kot 40.000 piščancev. Poleg kmetijskih objektov so poškodovane tudi stanovanjske stavbe in infrastruktura. V vasi Matsouki je bila zaradi podrtih električnih drogov prekinjena oskrba z električno energijo, ki so jo delavci uspeli vzpostaviti šele po več urah. O težavah poročajo tudi z otoka Lemnos, kjer je močno valovanje v pristanišče Myrina naneslo kamenje in pesek, kar je poškodovalo parkirana vozila in privedlo do zaprtja obalnih poti. Lokalne oblasti opozarjajo, da se regija sooča s hudimi posledicami zaradi pomanjkanja ustrezne protipoplavne zaščite, saj so se nove poškodbe na cestnem in vodovodnem omrežju v občinah Tzoumerka pojavile še preden so bile sanirane posledice prejšnjih poplav. Poleg Epirja so močni vetrovi povzročili škodo tudi na otoku Evbeja in v regiji Ftiotida, medtem ko obalne ceste v Ahaji zalivajo visoki valovi. Gasilci in civilna zaščita ostajajo v stanju polne pripravljenosti, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestabilnega vremena.