Ukrajinsko energetsko podjetje DTEK je za petek, 9. januarja 2026, napovedalo uveljavitev urnikov omejitev pri dobavi električne energije, ki bodo veljali po celotni državi. Ukrep bo prizadel prestolnico Kijev in vse ostale ukrajinske regije, kjer bodo omejitve dobave prisotne skozi celoten dan. Odločitev o uvedbi načrtovanih izklopov sledi nizu izzivov v energetskem sistemu, ki zahtevajo uravnoteženje porabe in proizvodnje. Lokalne oblasti v Kijevu in širši kijevski regiji so že objavile podrobne urnike, ki prebivalcem omogočajo vpogled v predvidene termine izklopov po posameznih sektorjih. Cilj teh ukrepov je preprečiti nenadzorovane izpade in zagotoviti stabilnost omrežja kljub povečanim obremenitvam. Energetiki ob tem poudarjajo, da bodo omejitve veljale 24 ur, vendar se lahko trajanje izklopov prilagaja trenutnim razmeram na terenu. Sistem načrtovanih izklopov ostaja ključni mehanizem ukrajinskega energetskega sektorja za obvladovanje primanjkljajev. Podjetje DTEK prebivalce poziva k varčni rabi energije v obdobjih, ko je dobava nemotena, da bi s tem zmanjšali potrebo po dodatnih restrikcijah. Trenutne napovedi kažejo na nadaljevanje nestabilnosti, zaradi česar so tovrstni urniki postali del vsakdana ukrajinskega prebivalstva.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okrožju Lichterfelde, kar je povzročilo prekinitev ogrevanja in oskrbe z energijo v času nizkih temperatur. Nemška policija in državni tožilci dogodek obravnavajo kot namerni požig in dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo. Odgovornost za napad je v objavljenem pismu prevzela skrajno leva skupina Vulkangruppe, ki je znana po podobnih akcijah v preteklosti. Skupina trdi, da je s sabotažo želela opozoriti na določene politične in družbene problematike. Upravljavec omrežja Stromnetz Berlin je sporočil, da bodo popravila zahtevna in da bi popolna vzpostavitev sistema lahko trajala več dni, saj je infrastruktura na kabelskem mostu močno poškodovana.

V nemški prestolnici je v ponedeljek prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij v jugozahodnem delu mesta. Prekinitev oskrbe je povzročil požar na več kablih na mostu v bližini ene izmed mestnih elektrarn. Gasilci so požar hitro pogasili, vendar je poškodovana infrastruktura povzročila takojšnjo zaustavitev dobave energije za tisoče uporabnikov. Policija incident preiskuje kot sumljivo dejanje in ne izključuje možnosti namernega požiga s političnim ali kriminalnim ozadjem. Preiskovalci se osredotočajo na sledi, ki bi lahko potrdile hipotezo o sabotaži kritične infrastrukture. Čeprav so tehnične ekipe nemudoma začele s sanacijo, je dogodek ponovno sprožil razprave o varnosti energetskega omrežja v Nemčiji. V incidentu ni bilo poročil o poškodovanih osebah, nastala pa je precejšnja gospodarska škoda.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali preleti vojaških letal. Prebivalci so o pokih poročali okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, hkrati pa je v več delih mesta prišlo do izpadov električne energije. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump državi grozil z vojaškimi ukrepi. Čeprav so se v javnosti in na družbenih omrežjih takoj pojavila ugibanja o morebitnem ameriškem posredovanju, uradni viri iz Washingtona vpletenosti niso potrdili. Venezuelske oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni podatkov o morebitnih žrtvah ali materialni škodi v neposredni bližini eksplozij. Dogajanje v Caracasu ostaja nejasno, medtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja razmere zaradi strateškega pomena države in tveganja za širši regionalni konflikt.