Nedavno odkriti, izjemno ohranjeni fosili iz Grand Canyona, stari 505 milijonov let, ponujajo nov vpogled v zgodnje evolucijske strategije preživetja po kambrijski eksploziji. Ta odkritja pomagajo zapolniti ključne vrzeli v razumevanju obdobja, ko se je evolucija igrala z nenavadnimi življenjskimi oblikami.

Irski univerzitetni znanstveniki so igrali ključno vlogo pri raziskovanju fosila 247 milijonov let starega plazilca, ki je imel na hrbtu obsežen greben iz struktur, podobnih peresom. To odkritje, datirano v triasno obdobje, sega 70 milijonov let pred najstarejše najdene fosile peres. Kljub nekaterim podobnostim s pravimi peresi, najnovejše raziskave kažejo, da te izrastline niso bile peresa, kar ponovno odpira razprave o evoluciji.

Pomanjkanje repa pri ljudeh in velikih opicah predstavlja eno najbolj fascinantnih anatomskih evolucij. Medtem ko večina sesalcev ima funkcionalen rep, se hominoidi (ljudje, gorile, šimpanzi itd.) ponašajo le z vestigialnim ostankom – trtico. Članki raziskujejo mutacije in anomalije, ki so privedle do te razlike. Odsotnost repa je ključnega pomena za razumevanje človeške evolucije in razlikovanja od drugih sesalcev.

Znanstveniki so odkrili, da imajo številne vrste metuljev, še posebej tiste iz družine Lycaenidae, razvite prefinjene obrambne mehanizme v obliki 'lažnih glav'. Te lažne glave, ki jih je težko ločiti od pravih, zmedejo plenilce, kot so tropski kuščarji, in jih odvrnejo od napada na življenjsko pomembne dele telesa metuljev.

Nova fosilna odkritja opisujejo Spicomellusa afer kot dinozavra z 'ekstremnim' oklepom in repnim orožjem, ki je živel pred približno 165 milijoni let v današnjem Maroku. Njegova edinstvena obrambna oprema, vključno z bodicami dolgimi do enega metra, postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o evoluciji ankilozavrov in kaže na zgodnejši razvoj oklepa kot smo mislili. Znanstveniki ga opisujejo kot 'jaw-droppingly weird' dinozavra.

Nemški paleontologi so odkrili fosil plazilca, ki je živel pred več kot 247 milijoni let in ima nenavadno strukturo, podobno peresom, ki mu je rasla na hrbtu. Ta edinstvena lastnost, ki je znanstvenike pustila brez besed, saj nima ne lusk ne perja v klasičnem pomenu, nakazuje morda evolucijski povezovalni člen do perja, kot ga poznamo danes pri pticah. Novoodkriti plazilec, poimenovan Mirasaur, predstavlja paradoks v evoluciji in zbuja zanimanje za razumevanje razvoja živali v zgodovini Zemlje. Medtem ko je ta izjemen odkritje osredotočeno na paleontologijo, se drugi članek dotika ohranjanja globalno pomembne vrste – orla Kragulja (Aquila chrysaetos), ki je simbol nacionalne identitete in je zaradi izgube habitata, nezakonitega prometa in podnebnih sprememb uvrščen na seznam ogroženih vrst v Mehiki.

Nedavne raziskave so pokazale, da so imeli zgodnji ankilozavri, znani po svojem oklepu, še posebej izrazito in edinstveno obliko zaščite. Raziskovalci si prizadevajo ugotoviti, zakaj je ta zgodnja vrsta razvila tako dovršen oklep.

Paleontologi so v Grand Canyonu odkrili izjemne fosilne ostanke, ki ponujajo nove vpoglede v nastanek kompleksnega življenja pred pol milijarde let. Najdba nakazuje, da je regija predstavljala idealne pogoje za bujno rast življenja v obdobju zgodnje evolucije.

Mednarodna iniciativa "Psyche" je začela dešifrirati genski material vseh 11.665 vrst dnevnih in nočnih metuljev v Evropi. Raziskovalci upajo, da bo projekt prispeval k ohranjanju vrst, boljšemu razumevanju njihove evolucije in novim načinom za boj proti škodljivcem. V strokovni reviji "Trends in Ecology & Evolution" so bili objavljeni prvi rezultati, ki vključujejo 1.000 sekvenciranih genomov, med njimi tudi številne vrste, ki so doma v Avstriji.

Nova odkritja v Barnhamu, Suffolk, kažejo, da so ljudje uporabljali ogenj že pred 400.000 leti, kar je precej prej, kot so znanstveniki sprva mislili. Arheologi so našli dokaze o namernem zanetenju ognja.

Prodaja plišastega medveda z umetno inteligenco je bila ustavljena, potem ko je ta ponujal nasvete o spolno eksplicitnih temah, prižiganju vžigalic in kje najti nože. Igrača je bila oglaševana kot 'popoln prijatelj za otroke in odrasle'. Poleg tega se je dan zaznamoval z novicami o Trumpu, polarnem vrtincu in razvoju poljubljanja.

Primerjava človeške monogamije z drugimi sesalci razkriva, da absolutna partnerska zvestoba obstaja le pri eni vrsti sesalca. Raziskava osvetljuje obseg in značilnosti monogamije pri Homo sapiens v primerjavi z drugimi živalskimi vrstami.

Britanski evolucijski antropolog Mark Dibble je sestavil lestvico monogamnih sesalcev glede na njihovo zvestobo partnerju. Ljudje so se uvrstili na sedmo mesto, za bobri in uhatimi tamarini.

Nova študija je ovrgla hipotezo, da je Homo sapiens evoluiral v vzhodni Afriki in se nato razširil proti jugu. Raziskava temelji na analizi starodavnih afriških genomov iz kamene dobe in ponuja nove vpoglede v izvor človeške vrste, ki je prisotna že najmanj 300.000 let.

Dunajska vedenjska znanstvenica Sarah Marshall-Pescini je pojasnila, da je bližina ljudi naredila pse spolno bolj odprte od njihovih prednikov, volkov.

Znanstveniki so v Avstraliji odkrili najstarejše znane jajčne lupine krokodilov, ki bi lahko osvetlile življenje prazgodovinskih plazilcev. Ti so pred 55 milijoni let prevladovali v avstralskih vodah in morda lovili plen s skokom z dreves.

Raziskave v Nemčiji kažejo, da gorilske samice pogosto živijo še dolgo po tem, ko ne morejo več imeti potomcev, kar je evolucijsko nenavadno. Podobno kot pri ljudeh in kitih, razlogi za to dolgoživost še niso povsem jasni, znanstveniki pa razpravljajo o različnih možnih razlagah.

Nova študija nakazuje, da so se predniki opic in zgodnji ljudje, kot so neandertalci, verjetno poljubljali s prijatelji in spolnimi partnerji. To vedenje naj bi segalo 21 milijonov let nazaj. Najzgodnejši poljubi človeštva so bili zabeleženi pred 4500 leti v Mezopotamiji in starem Egiptu.

Nova študija Univerze v Arkansasu v Little Rocku nakazuje, da se rakuni ne le pametnejši, ampak postajajo tudi ljubkejši. Raziskovalci predvidevajo, da evolucijski pritiski morda vodijo v razvoj bolj prijetnih in prilagodljivih rakunov.

Raziskava Univerze v Oxfordu in Florida Institute of Technology je zaključila, da so se poljubljati začeli primati, predniki opic, že pred več kot 21 milijoni let.