Novi čezatlantski trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil deležen kritik zaradi neuravnoteženosti in nerealističnih ciljev, zlasti glede napovedanega nakupa ameriškega plina in nafte v vrednosti 750 milijard dolarjev, kar so analitiki in uradniki označili za praktično nedosegljivo. Kritiki so poudarili, da sporazum omogoča Washingtonu zvišanje carin na evropsko blago, medtem ko se je EU zavezala k nakupu več ameriških izdelkov. Nekateri komentatorji so opisali dejanja Evropske unije kot kapitulacijo in podrejenost ameriškim interesom, kar je EU pripeljalo do katastrofe, potem ko jo je že predhodno povozil Trumpov carinski valjar.

Članek na italiaveranews.it poroča o kontroverznem sporazumu med Evropsko unijo in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki ga mnogi ocenjujejo kot spornega. Natemat.pl izpostavlja, da si Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz prizadevata za okrepljeno sodelovanje s Poljsko, ki naj bi zavzela pomembnejše mesto v Evropi. Dorzeczy.pl pa opisuje, kako so moldavske oblasti kljub deklarativni zavezanosti evropskim vrednotam deportirale evropske politike, ki so pripotovali na mednarodno konferenco v Kišinjev.

Predlagani trgovinski sporazum med EU in ZDA je naletel na močno kritiko v Evropi, saj ga francoski premier François Bayrou opisuje kot "črn dan" za Evropo, nemški kancler pa meni, da bo "znatno škodoval" gospodarstvu njegove države. Slovaška gospodarska zbornica (SOPK) kritizira šibkost EU v pogajanjih, medtem ko je skupna evropska valuta padla na najnižjo raven v več kot mesecu dni zaradi prepričanja vlagateljev, da sporazum daje prednost ZDA.

Nemški kancler Friedrich Merz je pojasnil, zakaj so Rusiji uvedene sankcije, Izraelu pa ne, poudarjajoč razlike v situaciji. Merz je med tiskovno konferenco v Berlinu potrdil, da Nemčija stoji na strani Izraela, vendar ne za vsako ceno. S tem se je posredno odzval tudi na deset let staro izjavo Angele Merkel, ki je nakazala, da Nemčiji ni uspelo doseči določenih ciljev.

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek po telefonu pogovarjal s ciprskim predsednikom Nikosom Hristodulidisom, s katerim sta potrdila uradni obisk ukrajinskega voditelja v Nikoziji, predviden za 7. januar. Pogovor in napoved obiska sta tesno povezana z začetkom ciprskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki se je uradno pričelo 1. januarja. Pobudo za klic je dal ukrajinski predsednik, kar poudarja strateški pomen sodelovanja med Kijevom in Nikozijo v času evropskega predsedovanja. Srečanje bo namenjeno razpravi o vlogi Cipra kot države članice, ki vodi procese v Evropski uniji, ter o nadaljnji podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Obisk Zelenskega na začetku ciprskega mandata pošilja močno politično sporočilo o prednostnih nalogah Cipra znotraj povezave. Voditelja sta v pogovoru poudarila pomen stabilnosti in solidarnosti znotraj evropskega prostora, pri čemer Ciprova vloga postaja ključna za koordinacijo skupnih evropskih odločitev glede ukrajinske krize in širitvenih procesov.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem novoletnem voščilu na družbenem omrežju X izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države v letu 2026 vrnile k »zdravi pameti«. Orban je v zapisu poudaril željo po vzpostavitvi miru in koreniti spremembi trenutne politične smeri Evrope. Njegove izjave odražajo dolgotrajno kritiko Bruslja glede zunanjepolitičnih vprašanj in upravljanja konfliktov na celini. Premier, ki je znan po svojih suverenističnih stališčih, je leto 2026 izpostavil kot prelomno obdobje za prihodnost evropske politike. Čeprav so njegove besede del prazničnega voščila, nosijo jasno politično sporočilo o potrebi po deeskalaciji napetosti in spremembi ideoloških prednostnih nalog znotraj Evropske unije. Ob tem je Orban ponovil svojo zavezo miru, kar pogosto interpretirajo kot poziv k hitremu končanju spopadov v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za Rusko federacijo.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je v svojem novoletnem nagovoru, namenjenem evropski javnosti, izpostavil Poljsko kot zgled za celotno celino. V videoposnetku, objavljenem ob prelomu leta, je Evropejcem zaželel, naj bodo v letu 2024 "kot Poljska – energični, pogumni in varni". Tusk je poudaril, da je izjemno ponosen na dosežke svoje države v preteklem letu, ter navedel deset razlogov, zakaj bi morala Poljska služiti kot model za preostalo Evropo. Premierov nastop so poljski mediji označili za nenavaden in netipičen, saj se je v svojem voščilu neposredno naslovil na vse državljane Evropske unije, ne le na lastne volivce. S sporočilom je želel poudariti novo vlogo Poljske na mednarodnem prizorišču in njeno stabilnost v času geopolitičnih izzivov. Tuskova retorika odraža ambicijo nove poljske vlade po močnejšem vplivu znotraj evropskih institucij in promociji poljskega modela upravljanja kot uspešnega odgovora na sodobne varnostne in gospodarske grožnje.

Republika Ciper je danes uradno prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Ob tej priložnosti je grško ministrstvo za zunanje zadeve sosednji državi poslalo iskrene čestitke in želje po uspešnem ter produktivnem vodenju povezave. Grški diplomati so v svojem uradnem sporočilu na družbenem omrežju X poudarili pomen tesnega sodelovanja za dosego skupnih ciljev v korist vseh državljanov unije. Grško ministrstvo je izpostavilo vizijo o avtonomni Evropski uniji, ki ostaja odprta svetu. Poudarili so, da se veselijo tesnega sodelovanja s ciprskimi kolegi pri uresničevanju ključnih prednostnih nalog v naslednjih mesecih. Prevzem predsedovanja predstavlja za Ciper pomembno priložnost za usmerjanje zakonodajnih procesov in zastopanje interesov držav članic na mednarodni ravni, kar je Grčija v svojem sporočilu prepoznala kot ključen korak za stabilnost regije.

Večina držav članic Evropske unije se je dogovorila o postopni prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027, kar predstavlja odločilen korak k zmanjšanju geopolitičnih tveganj in zagotavljanju zanesljive oskrbe. Danska, ki trenutno predseduje EU, bo vodila pogajanja za dokončno sprejetje te odločitve.

Mirsad Duratović (SDP BiH) je bil na posebni seji Narodne skupščine Republike Srbske (NSRS) razrešen s položaja podpredsednika iz vrst bošnjaškega naroda na predlog kluba poslancev SNSD. Za njegovo smenitev je glasovalo 45 poslancev. Na njegovo mesto je bila imenovana Nina Bukejlović, za katero je glasovalo 44 poslancev.

Med obiskom na Škotskem je ameriški predsednik Donald Trump ponovno ostro kritiziral migracijsko politiko Evrope, ki jo je označil za "invazijo". Poudaril je, da ta politika uničuje Evropo. Trump se je med obiskom pogovarjal tudi o trgovini in carinah s predsednikom Evropske unije.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki poziva države članice Evropske unije, da po potrebi in sorazmerno sestreljujejo zračne grožnje, kot so droni. Ta odločitev je odziv na 'brezobzirna in stopnjevana dejanja' Rusije v zračnem prostoru Poljske, Estonije in Latvije. V več evropskih državah droni povzročajo težave na letališčih in vojaških območjih.

Evropski parlament je zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen. Slovenski evroposlanci so glede predlogov glasovali različno.

Francija se je zavezala, da si bo "neizčrpno" prizadevala za prepričevanje drugih držav k priznanju Palestine. Minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je napovedal, da naj bi se 28. in 29. julija k temu zavezali novi evropski partnerji Francije. Po njegovih besedah naj bi ta poteza spodbudila arabske države, da bodo prvič obsodile Hamas in pozvale k njegovemu razorožitvi, kar naj bi utrdilo njegov dokončni "izolacijo". Medtem pa Jean-Luc Mélenchon meni, da je potreben "veliko močnejši signal" glede priznanja Palestine, kar nakazuje na določene razlike v pristopu ali odločnosti znotraj francoske politike.

Madžarski premier Viktor Orbán je izjavil, da je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen premagal Donald Trump. Orbán je prav tako ocenil, da je nedavno dosežen trgovinski dogovor s strani EU slabši od dvostranskega sporazuma, ki ga je maja sklenila Velika Britanija.

Ob dnevu neodvisnosti Moldavije je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poslal sporočilo podpore, v katerem je poudaril pomen skupnega zagotavljanja trajne varnosti. Aleksander Lukašenko, beloruski predsednik in zaveznik Vladimirja Putina, je prav tako čestital Moldaviji, pri čemer je zaželel "jasno nebo" in "dobro počutje". Kljub temu, da je Lukašenko ponudil ozemlje Belorusije za invazijo na Ukrajino, je njegovo sporočilo presenetilo mnoge. Rusko veleposlaništvo v Kišinjevu je prav tako čestitalo Moldaviji ob dnevu neodvisnosti in zaželelo mir, blaginjo in dobrobit državljanom.

V Münchnu je umrl Reinhold Bocklet, nekdanji podpredsednik bavarskega deželnega parlamenta in pomemben evropski politik. Bocklet je dolga leta sooblikoval bavarsko politiko in bil cenjen kot strokovnjak za evropska vprašanja.

V okviru novic iz Grčije je bila objavljena informacija, da je Luka Katseli prevzela vlogo Izvršne predsednice Sveta direktorjev pri SWISS APPROVAL Ελλάδος, začenši z 21. julijem 2025. Katseli, upokojena profesorica mednarodnih ekonomskih odnosov in razvoja na Ekonomski fakulteti Univerze v Atenah, je zasedala akademske položaje med letoma 1987 in 2019. Medtem pa je v sporočilu iz Cipra evropski poslanec DISY Michalis Hatzipantelas izrazil oceno, da Ciper ni ustrezno izkoristil razpoložljivih evropskih pobud za boj proti požarom v provinci Limassol. Poudaril je, da bi morala imeti Ciper po njegovih informacijah na voljo dve letalski sredstvi EU za pomoč pri gašenju.

Kremelj želi pospešiti tempo osvajanj v Ukrajini, medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin evropske voditelje žali. Moskva ne odstopa od svojih maksimalnih zahtev in za vojno krivi Zahod. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo naslednje leto leto vojne, kar kaže na nadaljevanje spopadov.