Bruselj se je znašel pod drobnogledom zaradi svojih prizadevanj za vključitev Ukrajine v EU, pri čemer kritiki trdijo, da sredstva evropskih davkoplačevalcev preusmerjajo od domačih kmetov k financiranju vojne in ukrajinskega pristopa. Evropska komisija je prav tako pozvala Ukrajino k ustavitvi izvajanja spornih protikorupcijskih predpisov, da bi zagotovila neodvisnost teh organov. Dodatno je EU zmanjšala finančno pomoč Ukrajini, ker Kijev ni izpolnil vseh obljubljenih reform, s čimer je zmanjšal potencialni znesek sredstev, ki bi jih Ukrajina lahko prejela v okviru mehanizma Ukraine Facility.

Evropska unija morda ne bo uspela Ukrajini pravočasno zagotoviti ključnega posojila v višini 140 milijard evrov. Razlog za to so spori glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva. Ukrajini bi lahko že spomladi zmanjkalo finančnih sredstev.

V Luxembourgu so se sestali finančni ministri držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini in možnih načinih uporabe zamrznjenega ruskega premoženja. Nemški finančni minister Lars Klingbeil je izrazil optimizem glede kmalušnje učinkovitejše izrabe teh sredstev. Na dnevnem redu so bili tudi nemški proračunski načrt, denarna unija in davek na tobak.

Kljub sankcijam na ruski nafti in premogu, EU v prvi polovici leta 2025 še naprej uvaža ruski utekočinjeni zemeljski plin v vrednosti 4,48 milijarde evrov, kar je skoraj tretjino več kot v enakem obdobju lani. Evropska komisija želi ustaviti uvoz ruskega plina do leta 2028, vendar trenutno sankcije na plin ne obstajajo zaradi odvisnosti od ruskega plina.

Evropska unija bo Ukrajini poslala 1,5 milijarde evrov iz prihodkov, ustvarjenih z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Dodatno je bilo sporočeno, da bo Ukrajina prejela še 1,6 milijarde evrov iz dobička zamrznjenega ruskega državnega premoženja v EU.