Evropska unija je v Južnem Sudanu financirala projekt v vrednosti milijon evrov, namenjen boju proti spletnemu sovražnemu govoru. Kritiki opozarjajo, da je to nesmiselna poraba sredstev, saj ima v državi dostop do interneta le približno 12 % prebivalstva.

Italija se je pridružila 18 članicam EU, ki so zaprosile za posojila iz evropskega obrambnega sklada SAFE, pri čemer je Rim zaprosil za do 14 milijard evrov. Litva je iz tega paketa zahtevala med 5 in 8,76 milijard evrov. Medtem so francoski Zeleni v Evropskem parlamentu pozvali Evropsko komisijo, naj prepreči uničenje 10 milijonov evrov vrednih kontracepcijskih sredstev, ki jih je financirala agencija USAID. Evrostat je v drugem četrtletju zabeležil 1,5-odstotno rast gospodarstva EU, medtem ko je rast v Estoniji ostala skromna.

Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Romunija in Bolgarija sta med devetimi državami članicami EU, ki so izrazile interes za pridobitev posojil iz instrumenta 'Akcija za varnost za Evropo' (SAFE), vrednega 150 milijard evrov. Romunija je napovedala, da bo Evropski komisiji poslala predloge za program SAFE, ki vključujejo pristanišče Constanța in dve avtocesti. Bolgarija je prav tako uradno zaprosila za posojila iz istega sklada, namenjenega krepitvi evropske varnosti.

Hrvaški premier Plenković je izjavil, da pričakuje dve leti pogajanj o predlogu proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki znaša dva bilijona evrov. Kljub splošnim pomislekom glede predloga je izrazil optimizem glede izida pogajanj za Hrvaško.

Danska ministrica za evropske zadeve, Marie Bjerre, je po zasedanju Sveta za splošne zadeve v Bruslju izjavila, da nobena članica EU ni pripravljena sprejeti predlaganega večletnega finančnega okvira, kar napoveduje težka pogajanja. Hkrati je Evropsko združenje letalskih, varnostnih in obrambnih industrij (ASD) od Bruslja zahtevalo rekordno povečanje vojaške porabe, in sicer 150 milijard evrov v naslednjem večletnem proračunu. Nemški kancler Merz pa je zavrnil proračun von der Leyenove, saj ne dovoljuje novih zadolževanj, čeprav je Nemčija nedavno dosegla dogovor s Komisijo za "čarobno" prilagoditev svojih ocen rasti, kar ji omogoča večje zadolževanje.

Predsednik Zoran Milanović je pohvalil župana Čazme, Daria Hrebaka, zaradi uspešne pridobitve evropskih sredstev za projekt toplic, ob tem pa poudaril pomen porabe evropskega denarja. Milanović je tudi pozdravil odločitev o obustavitvi preiskave proti upokojenemu generalu HVO-ja Zlatanu Miji Jeliću, ki je bil osumljen vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu in vojnim ujetnikom.

Evropska unija je predstavila nov predlog proračuna za obdobje 2028-2034, ki predvideva povečanje na dve bilijona evrov in reorganizacijo dodeljevanja sredstev. To je že sprožilo kritike, med drugim iz avstrijske dežele Gradiščanske, zaradi morebitnih rezov v obstoječih EU-subvencijah. Predlog vključuje tudi samostojen raziskovalni program 'Obzorje Evropa', vreden 175 milijard evrov, ki naj bi bil tesno povezan z Evropskim raziskovalnim prostorom.

Evropska komisija je napovedala svoj predlog proračuna EU v višini 1,8 bilijona evrov, ki bo predmet intenzivnih pogajanj v naslednjih sedmih letih. Analiza Politico kaže, da so države vzhodne Evrope med prejemnicami sredstev. Kljub temu bo Romunija prejela znatno manj sredstev kot Poljska, saj bo v večletnem proračunu EU za obdobje 2028–2034 dobila 60,2 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat manj od Poljske. Romunska dodelitev sredstev je namenjena nacionalnim in regionalnim partnerskim načrtom.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner se je v deželni hiši v intenzivnem delovnem pogovoru sestala z evropskima poslancema Lukasom Mandlom in Ondřejem Kolářem. Glavna tema pogovorov je bila prihodnja vloga in moč evropskih regij v luči nove finančne arhitekture Evropske unije. Razpravljali so o evropski konkurenčnosti in pomenu močnih regij.

Madžarski kmetijski minister István Nagy je izrazil ogorčenje nad bruseljskimi načrti, ki naj bi pogojevali financiranje programov šolskega sadja in mleka z zahtevami po spoštovanju vladavine prava. Po Nagyjevem mnenju ta poteza predstavlja nevarno grožnjo obstoječim programom in je 'bicskanyitogató' (gnusna) ter bi lahko ogrozila preskrbo otrok s sadjem in mlekom v šolah.

Madžarska vlada je prek Urada za zaščito suverenosti obtožila Bruselj, da neposredno financira 'pro-migrantske vplivne operacije'. Urad trdi, da sredstva Evropske unije igrajo vse pomembnejšo vlogo pri delovanju 'progresivne pritisne mreže', katere cilj je podpiranje migracij. Izjava, poslana madžarski tiskovni agenciji MTI, poudarja, da se pro-migrantski vpliv izvaja z direktnim financiranjem iz Bruslja.

V Martinšćici na otoku Cresu se je s tiskovno konferenco začel projekt rekonstrukcije in dogradnje pristanišča, ki je odprto za javni promet. Celotna vrednost projekta znaša 11,6 milijona evrov, od tega je 9.836.409,10 evra sofinanciranih s sredstvi Evropske unije iz programa Konkurentnost in kohezija. Preostali del sredstev bodo zagotovili drugi viri.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila osnutek proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki predvideva skupni znesek dveh bilijonov evrov, kar je približno 700 milijard evrov več kot v prejšnjem sedemletnem obdobju. Medtem ko se je odprlo vprašanje o demokratičnosti takšnega zvišanja, so na Poljskem preverjali trditve vladnega govorca Adama Szłapke o domnevnih 123 milijardah evrov, ki naj bi jih Poljska prejela iz tega proračuna. Szłapka je zatrdil, da gre za največji znesek, namenjen posamezni članici, kar pa so poljski mediji preverjali glede na dejansko stanje.

Bosna in Hercegovina je prejela 10-odstotno zmanjšanje sredstev iz Načrta rasti Evropske unije, ker ni izvedla potrebnih reform. Ta ukrep Bruslja poudarja, da so sredstva EU namenjena državam, ki izvajajo reforme, ne pa tistim, ki o njih le razpravljajo. Medtem pa bo v Podgorici na dnevni red seje mestne skupščine 31. julija uvrščena odločitev o ustanovitvi agencije za načrtovanje urbanističnega razvoja, ki izhaja iz novega Zakona o urejanju prostora.

Evropska komisija je odobrila drugi avstrijski vlogo za sredstva v višini 1,6 milijarde evrov v okviru evropskega načrta za okrevanje NextGenerationEU. S tem je Avstrija dosegla vseh 67 mejnikov in ciljev, ki so bili določeni za drugo in tretjo tranšo. Sredstva bodo namenjena reformam na področju digitalizacije, zdravstva ter prehoda iz fosilnih ogrevalnih sistemov. Za Avstrijo je v okviru tega načrta sicer rezerviranih skupno približno štiri milijarde evrov.

Bolgarija je ponovno vložila drugo zahtevo za izplačilo 653 milijonov evrov iz svojega Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NPOO). Zahteva zajema izpolnitev 59 mejnikov in ciljev, od tega jih je bilo 20 povezanih s spremembami zakonodaje. Poleg tega je v načrtu nova 120-milijonska procedura za baterije v okviru NPOO, s katero naj bi financirali hranilnike električne energije z najmanj 1500 MWh, potem ko je Bolgarija uspela ponovno dogovoriti pogoje s Evropsko komisijo.

Glavna evropska tožilka Laura Codruța Kövesi je opozorila, da korupcija in goljufije pri porabi evropskih sredstev niso osamljen pojav, temveč so razširjene v vseh državah članicah Evropske unije. Poudarila je, da se organizirani kriminal po kmetijskih subvencijah zdaj osredotoča na sredstva za odpornost. Kövesi je v intervjuju za POLITICO dejala, da kmetijske subvencije in druga sredstva EU spodbujajo korupcijo v celotnem bloku, in opozorila, da 'čista država' ne obstaja. Opozorila je še, da goljufije s subvencijami EU niso zgolj problem Grčije, temveč so prisotne povsod.

Hrvaška bo v prihodnji finančni perspektivi v proračun Evropske unije letno vplačevala povprečno 1,5 milijarde evrov. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je izpostavil, da to kaže na to, kako je Hrvaška "okrepljena, močnejša in večja". Povečanje vplačil je povezano z gospodarsko rastjo države.

Evropski komisar za gospodarstvo, Valdis Dombrovskis, je sporočil, da se je stanje v Romuniji izboljšalo zaradi fiskalnih ukrepov, sprejetih poleti. Komisija zato za zdaj ne bo predlagala ustavitve evropskih sredstev. Premier Ilie Bolojan je dejal, da to potrjuje, da so bili ukrepi vlade v zadnjih mesecih pravilni in da začenjajo dajati rezultate.