Evgenija Gucul, baškana avtonomne regije Gagavzije v Republiki Moldaviji, je bila v ponedeljek na sodišču v Kišinjevu obsojena na sedem let zapora zaradi nezakonitega financiranja nekdanje stranke Šor. Obsodba je bila izrečena v prvi instanci.
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je v prvih šestih mesecih letošnjega leta prejela 375.000 evrov donacij za redne politične dejavnosti, kar je več kot vseh ostalih 19 parlamentarnih strank skupaj. To kažejo polletna poročila o donacijah, ki so jih morale stranke predložiti do 15. julija. Največja donatorja HDZ-ja sta podjetji Family Nest in Antonio Trade iz Splita, ki sta vsako prispevali po 25.000 evrov, medtem ko je tretje največje podjetje Bistra iz Đurđevca doniralo 20.000 evrov. Pomemben podatek je tudi, da so donacije HDZ-ju letos kar dvanajstkrat višje kot v enakem obdobju lani, ko so prejeli le 31.300 evrov.
V Prištini je Veleposlaništvo ZDA poudarilo pomen spoštovanja 30-dnevnega ustavnega roka za konstituiranje Skupščine Kosova, ki ga je določilo Ustavno sodišče, s čimer se soočajo z institucionalno krizo. Medtem je v Republiki Srpski predsednik Partije demokratičnega progresa, Draško Stanivuković, vložil apelacijo na Ustavno sodišče, da bi preveril ustavnost Zakona o financiranju političnih organizacij v RS.
Najnovejši podatki kažejo, da so republikanci junija zbrali skoraj dvakrat več sredstev kot demokrati, kar kaže na preobrat po izgubah demokratske stranke leta 2024. Hkrati pa nedavna raziskava razkriva, da 71 % verjetnih republikanskih volivcev izraža razočaranje nad ravnanjem Trumpa z dokumenti Epstein. V Ohiu pa se znova razpravlja o politični dvoličnosti, saj so republikanski voditelji, ki so pred dvema letoma poskušali otežiti spreminjanje ustave, zdaj prejeli 600 milijonov dolarjev donacije, kar sproža vprašanja o vplivu "bogatih zunanjih interesov".
Preiskovalna komisija Državnega zbora o financiranju političnih strank, pod vodstvom Tamare Vonta, je policiji predala prijavo zoper stranko NSi. Razlog je sum obvodnega financiranja preko pogodb s podjetjem T-2. Vonta opozarja, da NSi noče predati zahtevane dokumentacije.
Nemška konservativna unija CDU/CSU je v volilnem letu 2025 s precejšnjo prednostjo prejela največ visokih donacij med vsemi strankami, zastopanimi v zveznem parlamentu. Po zadnjih podatkih sta stranki CDU in CSU skupaj zbrali skoraj 7,9 milijona evrov sredstev od velikih donatorjev, kar jima zagotavlja močno finančno izhodišče pred prihajajočimi volitvami. Na drugem mestu jima sledi Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je zbrala več kot pet milijonov evrov, vendar se trenutno na sodišču spopada s pravnimi težavami glede ene izmed spornih visokih donacij. Podatki o financiranju strank kažejo na izrazito koncentracijo kapitala pri opozicijskih desnosredinskih in desnih silah, medtem ko so ostale parlamentarne stranke prejele znatno manjša sredstva. Razkritje donacij sproža vprašanja o vplivu velikih zasebnih prispevkov na politično dinamiko v največjem evropskem gospodarstvu v času, ko se država pripravlja na ključno odločanje o prihodnji smeri zvezne politike.
Nemška krščansko-demokratska unija (CDU) in njena sestrska stranka CSU sta v zadnjem obdobju prejeli znatno višje zneske zasebnih donacij kot vladajoči socialdemokrati (SPD). Po uradnih podatkih o financiranju političnih strank so velike donacije podjetij, gospodarskih združenj in premožnih posameznikov napolnile blagajne konservativnega bloka, medtem ko so prihodki SPD iz tega naslova ostali v ozadju. Razlika v zbranih sredstvih postaja še posebej očitna v luči priprav na prihajajoče volitve, ko se potrebe po financiranju kampanj močno povečajo.
Analiza kaže, da nemško gospodarstvo stavi na politično menjavo, saj se donatorji tradicionalno bolj nagibajo k strankam z desne sredine, ki zagovarjajo nižje davke in manjšo regulacijo. Kljub temu da SPD trenutno vodi zvezno vlado, stranka težje privablja velike vlagatelje, kar lahko vpliva na intenzivnost njihovega političnega oglaševanja. Finančna prednost unije CDU/CSU tako predstavlja pomembno prednost pri nagovarjanju volilnega telesa v ključnih regijah Nemčije.
V avstrijski zvezni deželi Vorarlberg bodo morale vse parlamentarne stranke vrniti skupno skoraj 290.000 evrov prejetih sredstev. Razlog je kršitev novega zakona o financiranju strank, ki je bil sprejet oktobra 2022 po aferi Wirtschaftsbund. O tem je odločil deželni senat za transparentnost strank. Vodja deželne pisarne ÖVP, Dietmar Wetz, želi z ostalimi strankami razpravljati o spremembi zakona.
Protikorupcijsko tožilstvo je zaključilo preiskavo in na sodišče poslalo kazenski spis proti podpredsednici regionalne organizacije Rîșcani v Kišinjevu, ki je bila članica nekdanje politične stranke "Șor". Obtožena je, da je sostorilka pri nezakonitem financiranju politične stranke s strani organizirane kriminalne skupine.
V Moldaviji potekajo preiskave v zvezi z nezakonitim financiranjem političnih strank in pranjem denarja velikih razsežnosti. Med osumljenci je tudi nekdanji minister za obrambo v vladi Tarleva, Valeriu Pleșca, ki je bil tudi vodja gibanja "Forța Nouă". Preiskave potekajo na več lokacijah v Kišinjevu.
Španska Civilna garda (UCO) je odkrila, da je socialistična stranka PSOE med letoma 2017 in 2021 izplačala več deset tisoč evrov José Luisu Ábalosu, nekdanjemu sekretarju za organizacijo stranke, in njegovemu svetovalcu Koldu Garcíi. Denar naj bi bil izplačan v gotovini, del sredstev pa je Ábalos prejel v kuvertah s strani stranke. Preiskava razkriva tudi več kot 95.000 evrov gotovinskih pologov na Ábalosov račun.
Proti predsedniku teritorialne pisarne stranke "Šor" v Bricenih je bila vložena obtožnica zaradi sprejemanja več kot 1,8 milijona lejev za nezakonito financiranje stranke. Protikorupcijsko tožilstvo je zaključilo preiskavo in predalo zadevo sodišču, kjer bo potekalo sojenje. Cristi Pîntea naj bi bil vpleten v sprejemanje nezakonitega financiranja stranke iz organizirane kriminalne združbe.
V Avstriji se je financiranje političnih strank leta 2025 nekoliko zmanjšalo po dveh letih močne rasti. Največ sta izgubili stranki ÖVP in Zeleni, ki bosta po porazih na volitvah v državnem zboru, na Štajerskem in na Dunaju prejeli približno deset odstotkov manj sredstev. Nasprotno pa je stranka FPÖ močno povečala svoja sredstva. Skupno so država in dežele prispevale 266 milijonov evrov za financiranje političnega dela, pri čemer skoraj četrtina pripade stranki FPÖ (61 milijonov evrov).
Središnja volilna komisija (CEC) je odobrila dodelitev približno enega leja (0,99 leja) za vsak glas, ki so ga stranke prejele na parlamentarnih volitvah 28. septembra. Ta sredstva iz državnega proračuna so namenjena za meseca november in december. Obenem bo določen znesek namenjen za vsako izvoljeno žensko.
Predsednica španskega Računskega sodišča, Enriqueta Chicano Jávega, je pred senatno preiskovalno komisijo v primeru Koldo priznala, da sodišče ne bi moglo zaznati obstoja "črnega sklada" v Socialistični delavski stranki (PSOE). Poudarila je, da revizijska poročila računov PSOE za obdobje 2017–2020 niso razkrila nobenih nepravilnosti, čeprav je priznala, da bi UCO (Centralna operativna enota Civilne garde) lahko odkrila nepravilnosti pri plačilih PSOE, do katerih sodišče ni imelo dostopa. Opozorila je na obstoj 1.042 neregistriranih bančnih računov PSOE z več kot dva milijona evrov sredstev, nad katerimi sodišče nima pristojnosti.
Sodnik državnega sodišča Ismael Moreno je potrdil, da mora španska socialistična delavska stranka (PSOE) predložiti podatke o vseh gotovinskih plačilih, ki jih je izvedla med letoma 2017 in 2024 svojim uradnikom, vključno s premierjem Pedrom Sánchezom. Preiskava poteka zaradi suma, da bi gotovinska plačila lahko predstavljala sistem pranja denarja. Sodnik je zavrnil zahtevo PSOE po pojasnilu glede te zahteve, saj meni, da je dovolj jasna.
Albansko ustavno sodišče je začasno ustavilo odlok predsednika Bajrama Begaja o izvedbi volitev v Tirani, ki so bile predvidene za 9. november. Sodišče bo zadevo obravnavalo 31. oktobra. Odločitev je sprožila odzive, med drugim se je odzval Ylli Manjani z ironičnim komentarjem, Ilir Alimehmeti pa je opozoril na kaos med ustavnim sodiščem, premierjem in predsednikom.
Sodišče v Kišinjevu je zavrnilo pritožbo Evgenije Gucul, baskane Gagavzije, ki je bila avgusta obsojena na sedem let zapora. Sodišče je zavrnilo pritožbo njene obrambe, kar pomeni, da Gucul ostaja v priporu. Prav tako je sodišče zavrnilo pritožbe odvetnikov Svetlane Popan, ki prav tako ostaja v priporu. Guculova je bila obsojena zaradi nezakonitega financiranja nekdanje stranke "Šor".
Vrhovno sodišče Moldavije je potrdilo sankcijo Centralne volilne komisije (CEC) za stranko "Demokracija doma", ki jo vodi Vasile Costiuc. S tem je sodišče razveljavilo odločitev pritožbenega sodišča Centru in potrdilo, da bo stranka za eno leto ostala brez financiranja iz državnega proračuna.
V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države, bodisi proti Evropi ali Rusiji. Rusija je aktivno poskušala vplivati na volitve in preusmeriti državo od evropske poti, medtem ko je podpirala politike, ki naj bi podpirali evropsko integracijo, a v resnici delujejo drugače. Volitve so bile označene za najpomembnejše od neodvisnosti Moldavije leta 1991.
Sredina
Kontradiktorno
26. sep 14:05
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.