Fiziki so z uporabo orjaških laserjev segreli zlato na temperature, ki dosegajo 14-kratnik njegove tališča. To odkritje ne le da presega dolgoletne napovedi o mejah temperature trdnih snovi, temveč predstavlja tudi prvi neposredni izmeritev temperature izjemno vročih zlatih delcev z rentgenskim laserjem. Rezultati imajo pomembne posledice za inženirstvo, zlasti pri razvoju vesoljskih plovil in jedrskih fuzijskih reaktorjev.

Dunajska raziskovalna skupina je v reviji "Communications Physics" objavila, da so udarci mini-meteoridov glavni vzrok za nastanek in vzdrževanje Lunine tanke atmosfere, imenovane eksosfera. Ta ima tlak, ki je bilijardinka zemeljskega zračnega tlaka. Do sedaj ni bilo povsem jasno, kako se ta plinska ovojnica ustvarja ali ohranja. Raziskava je pokazala, da je erozija, ki jo povzroča sončni veter, zanemarljiva v primerjavi z vplivom mini-meteoridov.

Inštitut za evalvacijo izobraževanja je objavil izpitne pole in merila ocenjevanja za drugo fazo nacionalnega izpita iz fizike in kemije A. Na voljo je tudi popravek 2. faze izpita za 11. razred. Povprečna ocena prve faze izpita iz fizike in kemije se je v primerjavi z lanskim letom znižala z 11,6 na 11 točk.

Črnogorska ekipa, ki jo sestavljajo dijaki Gimnazije »Slobodan Škerović« Podgorica, Jovan Janković, Vuk Čurović, Andreja Popović in Anastasija Belada, ter vodji prof. dr. Predrag Miranović in Tatjana Pejanović, je odpotovala v Pariz, da bi zastopala Črno goro na 55. Mednarodni fizikalni olimpijadi. Ministrstvo za šolstvo, znanost in inovacije (MPNI) je ekipo pospremilo in izrazilo podporo.

Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025 za odkritja o periferni imuniteti, natančneje o tem, kako se imunski sistem izogne napadanju telesnih tkiv preko mehanizmov imunske tolerance. Nagrado je podelila Nobelova skupščina Karolinska inštituta.

Romunska ekipa je na Mednarodni fizikalni olimpijadi v Parizu osvojila eno zlato in štiri srebrne medalje ter dve posebni nagradi. Medtem ko so bolgarski dijaki domov prinesli štiri bronaste medalje in eno priznanje. Na tekmovanju, ki je potekalo med 17. in 25. julijem, je sodelovalo več kot 400 dijakov iz 85 držav.

Fiziki z Floridskega politehničnega univerze so odkrili, da lahko pavje perje deluje kot laserski resonator. Ugotovitve so bile objavljene v reviji Scientific Reports (SciRep).

Družine izraelskih talcev so pozvale norveški Nobelov komite, naj ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu podeli Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Poudarile so, da je Trump omogočil, kar se je zdelo nemogoče, in pohvalile njegova prizadevanja za zagotovitev njihove izpustitve v pogajanjih o Gazi.

Nobelovo nagrado za fiziko leta 2025 so prejeli John Clarke, Michel Devoret in John Martinis za njihovo delo na področju kvantne mehanike. Vsi trije nagrajenci delujejo v Združenih državah Amerike.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj kovinsko-organskih struktur. Nobelov odbor na Švedskem je objavil imena nagrajencev.

Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino so prejeli Mary Brunkow, Fred Ramsdell (oba ZDA) in Shimon Sakaguchi (Japonska) za odkritje mehanizmov periferne imunske tolerance, ki preprečujejo napad imunskega sistema na lastno telo.

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Institut Jožef Stefan sta na Brdu pri Kranju podelila Blinčeve nagrade za leto 2025. Gre za sedme nagrade po vrsti, s katerimi od leta 2019 spodbujajo in nagrajujejo raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Nagrade so prejeli Zala Lenarčič, Andrej Zorko in Marko.

V srednji šoli v mestu Geesthacht blizu Hamburga v severni Nemčiji je prišlo do eksplozij, ki so povzročile požar. Požar je zajel del šole, kjer se nahajajo kabineti za kemijo in fiziko. O podrobnostih dogodka še poročajo.

V Stockholmu se je začela sezona podeljevanja Nobelovih nagrad, pri čemer so po tradiciji najprej podelili nagrado za medicino. Sledile bodo nagrade za fiziko, kemijo, literaturo in mir. Nobelove nagrade veljajo za ene najprestižnejših priznanj na svetu.

John Clarke, Michel H. Devoret in John M. Martinis so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v e. Vsi trije znanstveniki delujejo na univerzah v Združenih državah Amerike.

Nobelov komite Freda Ramsdella ob razglasitvi nagrade ni mogel priklicati, saj je bil na pohodu in izven signala. O nagradi je bil obveščen šele po nekaj urah.

Britanec John Clarke, Francoz Michel H. Devoret in Američan John M. Martinis so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko leta 2025 za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v električnih vezjih. Kraljeva švedska akademija znanosti je nagradila znanstvenike za pionirske poskuse, ki demonstrirajo kvantno mehanske učinke v električnih vezjih, s čimer je priznala njihov prispevek k razumevanju kvantne mehanike.

Prihodnji teden se začenja razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad. Začenši z nagrado za medicino ali fiziologijo v ponedeljek in konča z razkritjem zmagovalcev v ekonomiji en teden pozneje. Te nagrade veljajo za ene najprestižnejših priznanj na svetu za dosežke na področjih medicine, fizike, kemije, književnosti, ekonomije in miru.

Kvantni fizik Hanns-Christoph Nägerl z Univerze v Innsbrucku, ki mu je Evropski raziskovalni svet (ERC) junija podelil nagrado »Advanced Grant« v vrednosti 2,5 milijona evrov, želi nagrado vrniti. Kot razlog navaja pomanjkanje podpore s strani rektorata univerze.

Detlev Mohr, fizik iz Potsdama, si ne predstavlja življenja brez letovišča Prerow ob Baltskem morju. Tam je reševal življenja, naučil hčerko hoditi in napisal svoje knjige, čeprav je moral deset let čakati na gradbeno dovoljenje za svojo majhno, modro hišo.