Nizozemska je Indoneziji vrnila zbirko Dubois, ki vsebuje 28.000 fosilov, med njimi tudi okamneline javanskega človeka, ki jih je v 19. stoletju zbral Eugène Dubois. Minister Gouke Moes je indonezijskemu kolegu Fadli Zonu predal izjavo o nameri v muzeju Naturalis v Leidnu. Indonezija si je prizadevala za vrnitev teh fosilov že od leta 1949. Zbirka velja za pomemben naravoslovni objekt, njena vrnitev pa simbolizira celjenje zgodovinskih ran.

Antropologi so z uporabo naprednih tehnik 3D-modeliranja analizirali fosilne ostanke vrste Sahelanthropus tchadensis, ki je pred sedmimi milijoni let živela v današnjem Čadu. Raziskava, ki jo je vodil dr. Scott Williams z Univerze v New Yorku, se je osredotočila na analizo stegnenice in podlahtnice, pri čemer so odkrili ključne indikatorje bipedalizma oziroma hoje po dveh nogah. Osrednja najdba je izrazita grčica na stegnenici, ki služi kot pritrdišče za iliofemoralno vez, najmočnejšo vez v človeškem telesu, ki omogoča stabilno vzravnano držo. Če se bodo ugotovitve potrdile, bo to korenito spremenilo razumevanje človeške evolucije, saj bi Sahelanthropus postal najstarejši znani neposredni prednik človeka. Doslej je ta naziv pripadal rodu Ardipithecus, ki je mlajši za približno dva milijona let. Kljub novim dokazom v znanstveni skupnosti še vedno ostajajo določeni dvomi, saj nekateri strokovnjaki opozarjajo na potrebo po dodatnih fosilnih najdbah za dokončno potrditev teze, da gre za hominina in ne le za izumrlo vrsto človečnjaka z nekaterimi človeku podobnimi lastnostmi. Raziskava sicer poudarja, da je bil prehod na pokončno hojo eden ključnih trenutkov, ki so ločili človeško linijo od skupnega prednika s šimpanzi.

Nedavno odkriti, izjemno ohranjeni fosili iz Grand Canyona, stari 505 milijonov let, ponujajo nov vpogled v zgodnje evolucijske strategije preživetja po kambrijski eksploziji. Ta odkritja pomagajo zapolniti ključne vrzeli v razumevanju obdobja, ko se je evolucija igrala z nenavadnimi življenjskimi oblikami.

Nedavno odkriti fosilni sledovi kažejo, da so se dinozavri različnih vrst združevali v skupine, kar naj bi bila strategija za obrambo pred plenilci, kot je bil T. rex. Vzporedno so paleontologi Univerzitetnega kolegija Cork (UCC) odkrili novo vrsto fosilnega plazilca iz triasnega obdobja, ki je imel velik greben iz zapletenih struktur, podobnih perjem, in to precej pred razvojem sodobnih peres.

Irski univerzitetni znanstveniki so igrali ključno vlogo pri raziskovanju fosila 247 milijonov let starega plazilca, ki je imel na hrbtu obsežen greben iz struktur, podobnih peresom. To odkritje, datirano v triasno obdobje, sega 70 milijonov let pred najstarejše najdene fosile peres. Kljub nekaterim podobnostim s pravimi peresi, najnovejše raziskave kažejo, da te izrastline niso bile peresa, kar ponovno odpira razprave o evoluciji.

Nova fosilna odkritja opisujejo Spicomellusa afer kot dinozavra z 'ekstremnim' oklepom in repnim orožjem, ki je živel pred približno 165 milijoni let v današnjem Maroku. Njegova edinstvena obrambna oprema, vključno z bodicami dolgimi do enega metra, postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o evoluciji ankilozavrov in kaže na zgodnejši razvoj oklepa kot smo mislili. Znanstveniki ga opisujejo kot 'jaw-droppingly weird' dinozavra.

Nemški paleontologi so odkrili fosil plazilca, ki je živel pred več kot 247 milijoni let in ima nenavadno strukturo, podobno peresom, ki mu je rasla na hrbtu. Ta edinstvena lastnost, ki je znanstvenike pustila brez besed, saj nima ne lusk ne perja v klasičnem pomenu, nakazuje morda evolucijski povezovalni člen do perja, kot ga poznamo danes pri pticah. Novoodkriti plazilec, poimenovan Mirasaur, predstavlja paradoks v evoluciji in zbuja zanimanje za razumevanje razvoja živali v zgodovini Zemlje. Medtem ko je ta izjemen odkritje osredotočeno na paleontologijo, se drugi članek dotika ohranjanja globalno pomembne vrste – orla Kragulja (Aquila chrysaetos), ki je simbol nacionalne identitete in je zaradi izgube habitata, nezakonitega prometa in podnebnih sprememb uvrščen na seznam ogroženih vrst v Mehiki.

Znanstveniki so odkrili približno 97 milijonov let star fosil, ki vsebuje dokaze o tem, da so bitja uporabljala Zemljino magnetno polje za orientacijo. Ta odkritje pomembno podaljšuje znano zgodovino živalske navigacije in ponuja vpogled v vedenje živali v času dinozavrov.

Znanstveniki so rešili uganko stopala Burtele, 3,4 milijona let starih kosti, najdenih v Etiopiji leta 2009. Fosili so bili povezani z malo znano vrsto, ki je živela v istem času kot slavni okostnjak Australopithecus afarensis, Lucy.

Francija je Mongoliji vrnila okostnjak tarbozavra baatarja, ki so ga carinski organi zasegli leta 2015. Okostnjak, skupaj s približno tridesetimi drugimi fosili, je bil shranjen v Lyonu. Vračilo je bilo izvedeno v ponedeljek.

V Stuttgartu je na ogled postavljen izjemno dobro ohranjen okostnjak 247 milijonov let starega plazilca. Paleontologi so pri tej doslej neznani vrsti odkrili edinstven kožni izrastek, ki se razlikuje od znanih lusk, perja ali dlak. Ta najdba ponuja nov vpogled v raznolikost in evolucijo zgodnjih plazilcev.

Nove raziskave kažejo, da so nekateri dinozavri, kot je domnevano na podlagi kamnin v Koloradu, morda uporabljali ples za dvorjenje, podobno kot današnje ptice. Poleg tega so paleontologi v Franciji, na območju Angeac-Charente, odkrili velikanska okostja dinozavrov, ki obetajo nova odkritja v paleontologiji. Znano je tudi, da je bil hromitev Tyrannosaurus Rex močnejša, kot je bilo prikazano v filmih.

Paleontologi so v Grand Canyonu odkrili izjemne fosilne ostanke, ki ponujajo nove vpoglede v nastanek kompleksnega življenja pred pol milijarde let. Najdba nakazuje, da je regija predstavljala idealne pogoje za bujno rast življenja v obdobju zgodnje evolucije.

V Premogovniku Velenje so septembra v Jami Preloge, več kot 400 metrov pod površjem, med izkopavanjem premoga našli nenavadne fosilizirane ostanke. Domnevajo, da bi lahko šlo za ostanke izumrlega mastodonta. Kosti so našli fragmentirane, saj jih je poškodoval pridobivalni stroj.

Nova odkritja kažejo, da so bile populacije dinozavrov v Severni Ameriki uspešne tik pred udarcem asteroida pred 66 milijoni let, ki je povzročil množično izumrtje. Raziskovalci so odkrili redke mumije dinozavrov, ki so ohranjene na nepričakovane načine, kar omogoča vpogled v njihova življenja. Najdišče v severozahodnem bazenu San Juan v Novi Mehiki ponuja redek vpogled v zadnje dni dinozavrov, pri čemer najdbe kažejo na raznolik ekosistem.

V bolivijskem narodnem parku so sistematično preučili tisoče fosilnih odtisov, ki ponujajo vpogled v gibalne vzorce izumrlih dinozavrov. Odtisi omogočajo razumevanje vedenja in premikanja teh starodavnih bitij, kar dopolnjuje znanje, pridobljeno iz okostij.

Na polotoku Bellarine v Viktoriji v Avstraliji je družina na plaži odkrila 20 milijonov let star fosil kita. Odkritje je sprožilo veliko navdušenje med paleontologi in lokalnim prebivalstvom.

Družina Davidson je prejšnji teden na plaži Ocean Grove v avstralijski zvezni državi Viktorija našla vretence kita, staro 20 milijonov let. Kljub navdušenju nad najdbo so fosil kasneje izgubili, kar je sprožilo iskanje in opozorilo o pomembnosti ohranjanja arheoloških najdišč.

Paleontologi so v Boliviji odkrili obsežno območje z več kot 16.000 fosiliziranimi sledmi dinozavrov. To območje, ki ga imenujejo "dinozavrska avtocesta", je nekoč predstavljalo obalo, po kateri so se premikali teropodi, trinožni mesojedi dinozavri. Raziskava teh sledi ponuja vpogled v življenje in premikanje teh prazgodovinskih bitij.

Paleontologi se že dolgo trudijo razlikovati med moškimi in ženskimi dinozavri na podlagi njihovih fosilov. Nova raziskava pa bi lahko znanstvenike pripeljala bližje določanju spola ene skupine dinozavrov. Hadrozavri, znani tudi kot dinozavri z račjim kljunom, so bili pogosti v obdobju pozne krede (od 100,5 do 66 milijonov let).