Več člankov poroča o različnih kontroverznih dejanjih in stališčih republikancev v Združenih državah Amerike. Med drugim, nekateri republikanski zakonodajalci so usmerjali volivce na Urad za varstvo potrošnikov (CFPB) za pomoč, nato pa glasovali za omejitev delovanja te agencije. Razkrite so tudi poteze, ki so sprožile zaskrbljenost glede spodkopavanja demokracije, kot so poskusi omejevanja volilne pravice in ponovnega razdeljevanja volilnih okrajev v Teksasu. Poudarjene so tudi kritike gospodarskih politik Donalda Trumpa, vključno s tarifami, ter preiskave v zvezi z njegovo administracijo. Opozorila so bila izrečena glede vpliva njegovih dejanj na vladno odgovornost in potencialne nevarnosti za pravosodni sistem.

Ministrstvo za pravosodje pod Trumpovo upravo je sprožilo preiskavo s strani velike porote glede domnevne zarote uradnikov Obamove administracije, ki naj bi ustvarjali obveščevalne podatke o Rusiji. Konzervativni uredniški odbor Wall Street Journala je teksaškim republikancem izdal opozorilo glede novega zemljevida volilnih okrajev.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla visoke uvozne dajatve na izdelke iz različnih držav, vključno z Brazilijo, Združenim kraljestvom, Japonsko, Filipini, Evropsko unijo in Južno Korejo. Južna Koreja je z ZDA podpisala trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotno dajatev na izvožene izdelke v ZDA. Ta poteza spreminja pravila povojne trgovine, saj ZDA dajatve uvajajo skoraj vsem trgovinskim partnerjem brez večjega odpora.

Srbijo bi lahko 1. avgusta doletele carine Združenih držav Amerike v višini 35 odstotkov na srbsko blago, saj do takrat ni bil dosežen trgovinski sporazum med Beogradom in Washingtonom. Petar Ivić iz Pupin iniciative napoveduje, da lahko Srbija pričakuje podobno obravnavo, kot jo je nedavno dosegla Evropska unija.

Avstrijski gospodarsko-liberalni think tank Agenda Austria je predlagal obsežno reformo sistema subvencij v državi, vključno z ukinitvijo vseh neposrednih in posrednih subvencij v skupni vrednosti približno 37 milijard evrov letno. Glavni razlog za ta predlog je napet avstrijski državni proračun. Agenda Austria si prizadeva za "bel list" kot osnovo za prihodnje oblikovanje politike, kar bi prineslo potencialne prihranke za proračun.

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na uvoz indijskega blaga, vendar kljub temu nadaljuje trgovinska pogajanja z Indijo. Z Južno Korejo je sklenil sporazum, ki vključuje 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno za naložbe v ZDA. Poleg tega je Trump podpisal odlok o posebnih dajatvah na baker in odpravil carinsko izvzetje za pošiljke majhne vrednosti. Brazilija je prejela 50-odstotno carino.

Kancler Stocker je izrazil nasprotovanje zvišanju zakonske upokojitvene starosti in poudaril, da je prednostna naloga povečanje gospodarske uspešnosti, ne pa starost upokojitve. Potrdil je tudi zavezanost Avstrije nevtralnosti. Razkril je, da naj bi pokojninska reforma prinesla dve milijardi evrov letno. Prav tako je omenil željo po obrambnem proračunu in potrebi po močni vojski.

Ameriška centralna banka (Fed) je sporočila svojo odločitev o ključni obrestni meri, ki jo bo javno predstavil predsednik Feda Jerome Powell. To se je zgodilo v času, ko se Fed in Powell soočata z naraščajočimi pritiski s strani nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, kar je dodatno zaostrilo politično in finančno situacijo.

Od 1. avgusta bodo imetniki zasebnih pokojnin v Romuniji, ki prejemajo več kot 3.000 lejev, obvezno plačevali 10-odstotni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Strokovnjaki to označujejo kot dvojno obdavčitev, saj so sredstva že bila obdavčena. Ukrep bo prizadel skoraj devet milijonov Romunov in je sprožil kritike, tudi znotraj vladajoče liberalne stranke, ki ga obsoja kot pohlepen poseg v prihranke državljanov. Izračuni kažejo, da bo posameznik, ki je privarčeval 28.000 lejev, zaradi tega ukrepa ostal brez znatnega dela svojih sredstev.

Malezijska vlada je uradno preklicala načrte za uvedbo davka na visoko vredno blago (HVGT), ki je bil prvič napovedan v proračunu za leto 2024. Odločitev je bila objavljena po seji poslanske zbornice 29. julija 2025. Prvotno naj bi bil davek implementiran 1. maja 2024, vendar so se oblasti zdaj odločile, da ga ne bodo uvedle. Namesto tega se bo vlada osredotočila na razširjen davek na prodajo in storitve (SST).

Donald Trump je nadaljeval s svojo globalno trgovinsko vojno z revizijami tarif. Poleg tega je odpustil Eriko McEntarfer, komisarko Urada za statistiko dela (BLS), zaradi domnevno šibkega poročila o zaposlenosti. Trump jo je obtožil manipuliranja s podatki o zaposlenosti "iz političnih razlogov" in trdil, da so številke "prirejene".

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke z začetkom 1. avgusta. Poleg tega je bila napovedana tudi »kazen« za nakup ruske nafte, podrobnosti katere pa niso bile razkrite. Trump je potezo upravičil z visokimi indijskimi carinami na ameriške izdelke, kljub prijateljskim odnosom med državama. Med New Delhijem in Washingtonom so sicer potekala pogajanja o trgovinskem sporazumu, ki pa očitno niso preprečila uvedbe carin.

Hongkonška monetarna uprava (HKMA) bo 1. avgusta 2025 uvedla Uredbo o stabilnih kovancih, ki vključuje šestmesečno prehodno obdobje za izdajatelje. Medtem je kitajski finančni minister napovedal proaktivnejšo fiskalno podporo za spodbujanje domače porabe in obvladovanje gospodarskih izzivov. Priznal je naraščajočo negotovost v kitajskem razvojnem okolju.

Avstrijski gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP) je znova predlagal zamrznitev praga za občasno delo, kar je v razpravi o delu s skrajšanim delovnim časom ocenil kot konkreten predlog. Medtem pa sindikat izraža zaskrbljenost, da bi ta ukrep lahko privedel do zmanjšanja delovnih ur prizadetih posameznikov.

Poljski ekonomisti so kritični do naraščajočih javnih izdatkov in vladnih obljub. Časnik Rzeczpospolita poudarja, da se iluzija, da bo vsaka skupina dobila več brez, da bi kdo plačal, ne more nadaljevati, saj se izdatki financirajo z davki ali dolgom. Hkrati skoraj 90 odstotkov ekonomistov, ki jih je anketiral money.pl, meni, da v proračunu ne bo prostora za podvojitev neobdavčene dohodninske olajšave na 60 tisoč zlotov, kot je obljubila vlada.

ZDA so dosegle dogovor z Južno Korejo, po katerem bodo uvedle 15-odstotno tarifo na uvoz iz te države, kar je manj od prvotno predlaganih 25 odstotkov. Južna Koreja se je tudi zavezala k investiciji v ZDA v višini 350 milijard ameriških dolarjev. Hkrati so EU in ZDA rešile svoj tarifni spor, pri čemer bo veljala 15-odstotna tarifa na večino izvoza iz EU v ZDA, Evropa pa ne bo uvedla novih protitarif. Donald Trump in Ursula von der Leyen sta se dogovorila tudi o obsežnih nakupih energije.

Španska centralna banka (Banco de España) je pod revizijo zaradi svoje vloge svetovanja vladi. Ta funkcija je bila v zadnjih desetletjih periodično sporna kljub njenim številnim drugim nalogam, vključno z udeležbo v monetarni politiki Evropske centralne banke (ECB) in nadzorom finančnih institucij. Skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovil José Luis Escrivá, guverner Banco de España, priporoča konkretizacijo in omejitev funkcije svetovanja, ki jo banki dodeljuje zakon o avtonomiji, da bi izboljšali njeno neodvisnost in transparentnost.

Bündnis Sahra Wagenknecht (BSW) je ponovno kritiziral koalicijskega partnerja SPD, kar kaže na zaostritev odnosov. Po prejšnjih sporih glede zakona o državljanstvu je zdaj v ospredju gospodarska politika. Nemška medija, zeit.de in berliner-abendblatt.de, poročata o konfrontaciji med strankama.

Združene države Amerike in Evropska unija raziskujejo potencialne trgovinske sporazume. Poslovne skupine in akademiki v ZDA upajo, da bosta ZDA in Kanada ohranili zaščito proste trgovine za večino blaga, tudi če pogajanja ne preprečijo določenih sektorskih carin. Medtem pa se postavlja vprašanje o realističnosti zaveze Evropske unije k nakupu 250 milijard dolarjev ameriških energetskih zalog letno v okviru novega trgovinskega okvira, saj analitiki dvomijo v izvedljivost te strategije glede na trenutne zmogljivosti izvoza ZDA.

Po sklenitvi carinskega dogovora med ZDA in EU so se v Evropi pojavile deljene reakcije. Evropska komisija je dogovor predstavila kot kompromis za preprečitev trgovinske vojne, vendar je iz nekaterih držav in sektorjev moč slišati kritike, da se je EU uklonila diktatu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodatno so se pojavile pomisleki glede obljub EU o 600 milijardah evrov naložb, saj naj bi bil dogovor zgolj »šov-dogovor« brez zavezujoče moči, odvisen od sodelovanja podjetij in držav. V luči Trumpove nepredvidljive ekonomske politike pa je oslabel tudi ameriški dolar, kar skrbi vlagatelje.