Nemčijo pesti luknja v zveznem proračunu, ki naj bi do leta 2029 narasla na 172 milijard evrov. Poročila iz finančnega ministrstva razkrivajo vrtoglave številke za proračun 2026, ki ga bo finančni minister Lars Klingbeil predstavil vladi. Koalicija se sooča z omejitvami svojih načrtov in bo prisiljena v izvedbo reform. Razprave se pojavljajo tudi v luči železniške nesreče, ki jo je povzročil usoden zemeljski plaz.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je 3. januarja 2026 razglasila začetek demokratične tranzicije v državi, potem ko je bil dolgoletni predsednik Nicolás Maduro ujet in predan mednarodnemu pravosodju. Machado je v uradni izjavi poudarila, da je napočil "čas svobode", hkrati pa je potrdila pripravljenost opozicije na prevzem oblasti. Po njenih besedah se bo Maduro zdaj moral soočiti z obtožbami za zločine proti človečnosti in druga kazniva dejanja, storjena nad venezuelskimi državljani. Preobrat v državi sledi stopnjevanju napetosti, v katerem so Združene države Amerike po navedbah opozicije "uveljavile zakon". Pozivi k tranziciji vključujejo vzpostavitev institucionalnega reda, izpustitev političnih zapornikov in nujno oživitev gospodarstva, ki ga je večletna kriza močno prizadela. Machado je državljane pozvala k enotnosti v procesu obnove države, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov po padcu Madurovega režima.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto, 3. januarja, ocenil, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi upravičene, hkrati pa je zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah je dialog z legitimnimi protestniki nujen, medtem ko se je z izgredniki, ki povzročajo nemire, nesmiselno pogovarjati. Khamenei je v javnem nagovoru poudaril, da morajo biti slednji ustrezno kaznovani oziroma postavljeni na svoje mesto. Izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom nezadovoljstva zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske negotovosti. Čeprav vrhovni voditelj priznava stiske prebivalstva, oblasti vztrajno ločujejo med mirnimi demonstracijami in nasilnimi upori, ki jih pogosto pripisujejo tujim vplivom. S tem ko je Khamenei nekatere zahteve označil za pravične, skuša oblast verjetno pomiriti širšo javnost, hkrati pa opravičiti represivne ukrepe proti radikalnejšim elementom protestnega gibanja.

Britanska vlada pod vodstvom kanclerja se osredotoča na reforme, ki naj bi povečale konkurenčnost Londona, ustvarile več delovnih mest, privabile kapital in izboljšale pokojninske sisteme. Te reforme, imenovane 'Mansion House reforms' in 'Leeds Reforms', so namenjene spodbujanju naložb. Poleg gospodarskih reform vlada obravnava tudi škandal z nekvalitetno izolacijo in obljublja reforme na tem področju, da bi rešila nastale težave.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v Zgornji Bavarski predstavila vrsto ambicioznih političnih in varnostnih zahtev. Stranka je pozvala k preoblikovanju nemških oboroženih sil v najmočnejšo vojsko v Evropi, kar bi po njihovem mnenju zagotovilo ustrezno stopnjo odvračanja in varnosti na celini. Poleg krepitve vojaških zmogljivosti so se zavzeli tudi za koncept »steklenega Baltskega morja«, ki predvideva popoln in stalen nadzor nad tem strateško pomembnim morskim območjem, da bi preprečili morebitne provokacije ali sabotaže. Politični program, ki so ga predstavili na klavzuri, se ne omejuje le na obrambna vprašanja, temveč vključuje tudi ukrepe za izboljšanje gospodarske produktivnosti. Med drugim so izpostavili potrebo po znižanju stopnje bolniških odsotnosti v državi. S temi zahtevami se CSU pozicionira kot zagovornica strožje varnostne politike in večje delovne učinkovitosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer v Evropi. Stranka s tem stopnjuje pritisk na zvezno vlado v Berlinu glede vprašanj nacionalne varnosti in modernizacije vojske.

Po sprejetju prvega svežnja fiskalnih ukrepov romunska vlada pripravlja nov sklop reform, ki se osredotočajo na povečanje učinkovitosti državnih podjetij in javne uprave. Ekonomist Ionuț Dumitru, svetovalec premierja Ilieja Bolojana, je za Digi24 pojasnil, da trenutno delajo na vsebini drugega svežnja. Drugi sveženj ukrepov je bil opisan kot "porodniške muke", kar nakazuje na kompleksnost in izzive pri njegovi pripravi.

Vodja stranke Pravična Rusija Sergej Mironov je podal pobudo za začetek eksperimentalnega uvajanja brezpogojnega temeljnega dohodka v dveh ruskih regijah z najslabšim socialno-ekonomskim stanjem. Mironov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS pojasnil, da bi pilotni projekt služil kot preizkusna faza pred morebitno razširitvijo tega ukrepa na celotno državo. Politični predlog temelji na potrebi po neposredni finančni pomoči prebivalstvu v območjih z visoko stopnjo revščine. Predlog predvideva redna mesečna izplačila državljanom brez dodatnih pogojev, kar bi po mnenju predlagatelja spodbudilo lokalno gospodarstvo in zmanjšalo socialne razlike. Čeprav podrobnosti o višini sredstev in izboru specifičnih regij še niso dokončno določene, gre za enega vidnejših socialnih predlogov opozicijske stranke v ruski dumi. Pobuda prihaja v času, ko se ruska država spopada z inflacijskimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki so najbolj prizadeli odročne in gospodarsko manj razvite predele federacije.

Iranski generalni tožilec je ostro opozoril pred zlorabo legitimnih zahtev prebivalstva po boljših življenjskih pogojih za namene ogrožanja nacionalne varnosti. Po njegovih besedah se bodo notranji dejavniki, ki delujejo usklajeno s sovražnimi tujimi silami, spopadali z odločnim in odvračilnim pravnim odzivom. Oblasti poudarjajo, da kakršno koli izkoriščanje gospodarskih težav državljanov za spodbujanje nemirov ne bo dopuščeno. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in gospodarskih pritiskov v državi. Tožilec je izpostavil, da varnostne službe pozorno spremljajo dejavnosti, ki bi lahko vodile do destabilizacije države pod krinko socialnih protestov. Poudaril je, da mora biti meja med mirnim izražanjem zahtev in ogrožanjem javnega reda jasno začrtana, kršitelji pa bodo kaznovani v skladu z zakonodajo.

Vrhovni verski dostojanstveniki v Teheranu so med petkovimi molitvami poudarili, da mora biti reševanje gospodarskih težav prebivalstva prednostna naloga iranskega sistema. Začasni imam Mohammad Javad Haj Ali Akbari je izpostavil, da se država zaveda težkih življenjskih pogojev državljanov, zato od uradnikov pričakuje večjo preglednost pri oblikovanju politik in hitrejše izpolnjevanje danih obljub. Po njegovih besedah je nujno, da se odgovorni neposredno in odkrito odzivajo na potrebe javnosti. Iransko vodstvo meni, da zunanji sovražniki države načrtno izkoriščajo gospodarske stiske za spodbujanje varnostnih kriz in notranje nestabilnosti. S pozivi k večji učinkovitosti vlade želijo preprečiti, da bi se socialno nezadovoljstvo sprevrglo v širše proteste ali ogrozilo nacionalno varnost. Poudarek na transparentnosti in odgovornosti nakazuje na poskus pomiritve javnosti v času povečanih gospodarskih pritiskov.

V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k zaupanju in dejavnosti v času krize. Napovedal je, da bo vladna koalicija po številnih sporih sprejela pomembne strateške odločitve v letu 2026.

Zohran Mamdani je uradno prevzel funkcijo župana New Yorka. Slovesnost je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Njegov prvi dan na položaju je vključeval vožnjo s podzemno železnico, prevzem novih pisarn in odzive, tudi kritične, iz Izraela. Inauguracija je ustvarila številne viralne trenutke na internetu. ABC je poročal o njegovi inavguraciji in 'ambicioznem progresivnem programu'.

Iranska vlada je po navedbah uradnega tiskovnega predstavnika izdala neposredno navodilo guvernerjem provinc za vzpostavitev dialoga s predstavniki cehov in trgovcev na bazarjih. Ukrep prihaja v času povečanih napetosti in protestov znotraj trgovskega sektorja, ki predstavlja ključni steber iranskega gospodarstva. Predsednik države je poudaril pomen neposredne komunikacije z lokalnimi gospodarskimi akterji, da bi naslovili njihove pomisleke in stabilizirali razmere na trgu. Namen te pobude je vzpostaviti formalne kanale za reševanje sporov in preprečiti nadaljnje zaostrovanje nezadovoljstva med obrtniki, ki se spopadajo z gospodarskimi pritiski. Guvernerji so dobili navodila, da se osebno srečajo z delegacijami trgovcev in proučijo njihove zahteve glede davčne politike in regulacije trga. Gre za poskus umiritve razmer, saj so bazarji tradicionalno pomembno središče politične in gospodarske moči v državi.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je pohvalil gospodarski odboj Šrilanke in poudaril kritično pomen nadaljevanja reform za ohranjanje makroekonomske stabilnosti. Sklad podpira državo s programom v vrednosti 2,9 milijarde ameriških dolarjev. Šrilanška oblast je v prvem četrtletju 2025 zabeležila 4,8-odstotno letno rast BDP, kar je preseglo pričakovanja, je povedal vodja misije IMF-ja za Šrilanko, Evan Papageorgiou, med obiskom v Kolombu.

Po podatkih novih člankov se je razlika med uradnim in tržnim tečajem dolarja zmanjšala na manj kot 3.000 tomanov. Uradni tečaj dolarja je presegel 131.000 tomanov. Cena dogovorjenega dolarja za gotovino in nakazila je bila po navedbah centralne banke 131.624 tomanov oziroma 84.833 tomanov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril, da bo njegova vlada prednostno obravnavala zahteve in potrebe predstavnikov zasebnega sektorja. Na srečanju z gospodarskimi aktivisti je izpostavil, da je podpora zasebnemu gospodarstvu ključna prioriteta njegove administracije. Po njegovih besedah bo vlada sistematično spremljala izvajanje zahtev gospodarskih subjektov, kar naj bi spodbudilo stabilnost in razvoj v državi. Predsednik je napovedal, da bo osebno pregledal izide vseh strokovnih srečanj z gospodarskimi združenji. Cilj tega nadzora je zagotoviti, da se teoretične rešitve in predlogi dejansko spremenijo v operativne ukrepe. Pezeškian je zagotovil, da bodo odločitve o izvajanju teh rešitev sprejete v najkrajšem možnem času, s čimer želi vlada pokazati svojo resnost pri reševanju gospodarskih izzivov, s katerimi se soočajo iranski podjetniki.

Avstralski gospodarski načrti se osredotočajo na industrijsko transformacijo in spodbujanje produktivnosti. Vlada je predstavila načrt 'Future Made in Australia' (FMiA), ki si prizadeva za ustvarjanje in prilagajanje na tehnologije ter delovna mesta prihodnosti. Predsednica Komisije za produktivnost, Danielle Wood, poziva k 'rasti miselnosti', ki bi dala prednost ekonomskim ciljem in dvigu življenjskega standarda. To naj bi dosegli tudi s prestrukturiranjem in potencialnimi 'kompromisi' na področjih, kot je stanovanjska politika, da bi ponovno zagotovili rast produktivnosti.

Članki obravnavajo različne teme, od potrebe po razpravi o gospodarskih reformah v Avstraliji, preko zgodbe o uspehu podjetja AmmoSquared, ki se ukvarja s prodajo streliva, do poziva k ponovnemu razmisleku o ameriški zgodovini. Poudarek je na pomembnosti pogovorov za doseganje soglasja o problemih in rešitvah, na vztrajnosti in sreči pri gradnji podjetja ter na potrebi po napredku in učenju iz preteklosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja vprašanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočim odporom znotraj lastne stranke. Po poročanju Wall Street Journala in drugih virov naj bi 79-letni predsednik kazal znake staranja, kar vključuje dremež med sestanki in nasprotovanje zdravniškim nasvetom glede vadbe ter prehrane. Trump je te navedbe ostro zavrnil na družbenem omrežju Truth Social in zatrdil, da je v "popolnem zdravju" ter da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, ob tem pa pozval k obveznemu testiranju vseh kandidatov za visoke funkcije. Politično ozračje se zaostruje tudi zaradi vmesnih volitev, ki bodo potekale novembra 2026. Republikanski kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi "podrejeniki" in ponovno vzpostavijo vlogo kongresa kot neodvisne veje oblasti. Kritike letijo predvsem na Trumpovo zunanjo politiko do Irana, ki jo nekdanji strateg Steve Bannon primerja z doktrino Hillary Clinton, ter na uporabo proračunskih sredstev za preimenovanje kulturnih institucij, kot je center Kennedy. Analitiki opozarjajo, da bo Trumpovo politično preživetje v tem letu odvisno predvsem od stanja gospodarstva in njegove sposobnosti, da povrne politični kapital, ki se zdi vse bolj razdrobljen med različnimi frakcijami znotraj gibanja MAGA.