Regionalno sodišče v nemškem mestu Halle je 51-letnega podjetnika iz Bosne in Hercegovine obsodilo na tri leta in osem mesecev zapora zaradi zaposlovanja delavcev na črno in utaje davkov v višini milijon evrov. Storilec je policiji znan po 33 preteklih davčnih prekrških, vendar je bil oblastem nedosegljiv, saj je pobegnil v tujino.

V obsežni policijski operaciji v več nemških zveznih deželah je več kot 1.000 pripadnikov varnostnih organov preiskalo številne salone za nohte. Glavni cilj operacije je bil razbitje organizirane mreže za delo na črno, ki naj bi jo vodil 56-letni moški iz Düsseldorfa. Osumljenec naj bi bil ključni akter pri večletnem organiziranju nezakonitega zaposlovanja in kršenju delovne zakonodaje. Preiskovalci sumijo, da so vpleteni sistematično izkoriščali delavce in se izogibali plačilu socialnih prispevkov, kar predstavlja resen primer gospodarskega kriminala. Racije so potekale sočasno na več lokacijah, da bi preprečili uničenje dokazov ali pobeg osumljencev. Policija je ob tem zasegla obsežno dokumentacijo in digitalne podatke, ki bodo služili kot podlaga za nadaljnji kazenski postopek. Operacija poudarja odločnost nemških oblasti pri pregonu tihotapljenja ljudi in nezakonitega zaposlovanja, ki se pogosto pojavlja v storitvenem sektorju. Poleg glavnega osumljenca so pod drobnogledom tudi njegovi pomočniki in lastniki posameznih salonov, ki so sodelovali v tej kriminalni dejavnosti. Postopek se nadaljuje z analizo zaseženih dokazov in zaslišanji privedenih oseb.

Finančna straža Videm je v operaciji "Carta bianca" identificirala 14 kitajskih posameznikov, ki so bili vpleteni v izdajanje in uporabo lažnih računov za neobstoječe transakcije. Skupni znesek goljufije presega 50 milijonov evrov. Primer so predali pristojnim pravosodnim organom.

Hrvaški urad za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je na podlagi policijske ovadbe sprožil preiskavo proti davčnemu inšpektorju in računovodji iz Metkovića. Osumljenca sta bila pridržana po tem, ko naj bi prejela podkupnino v višini 93.000 evrov. Preiskovalci jima očitajo trgovanje z vplivom in pomoč pri tem koruptivnem dejanju, s katerim sta nameravala prikriti milijonske nepravilnosti v poslovanju. Po navedbah tožilstva so bila kazniva dejanja storjena v obdobju med 7. aprilom in 21. majem letos v Metkoviću. Davčni inšpektor naj bi izkoristil svoj položaj in v sodelovanju z računovodjo zahteval visoko denarno nagrado v zameno za ugoden izid davčnega nadzora. Cilj operacije je bil preprečiti odkritje obsežnih finančnih nepravilnosti, ki bi sicer privedle do visokih glob ali kazenskega pregona za vpletena podjetja. Operacija se je končala z aretacijo obeh osumljencev neposredno po primopredaji gotovine. Policija in tožilstvo nadaljujeta z zbiranjem dokazov, vključno s preiskavo dokumentacije in digitalnih naprav. Primer je ponovno sprožil razprave o stopnji korupcije v lokalnih izpostavah državne uprave na Hrvaškem in nujnosti strožjega nadzora nad inšpekcijskimi službami.

Županijsko sodišče v Veliki Gorici je zavrnilo prošnjo Ivana Rimca, očeta znanega podjetnika Mateja Rimca, za ponovni odlog prestajanja zaporne kazni. Sodišče je odločitev sprejelo 8. januarja 2024 na podlagi mnenja zaporniške bolnišnice, s čimer so izčrpane možnosti za nadaljnje odlaganje odhoda v zapor. Ivan Rimac bi se moral v prostore za prestajanje kazni zglasiti nemudoma po pravnomočnosti te odločitve. Postopek se nanaša na pravnomočno obsodbo zaradi gospodarskega kriminala, ki sega več let v preteklost. Rimac je pred tem že večkrat zaprosil za odlog zaradi domnevnih zdravstvenih težav, vendar je sodnik za izvrševanje kazenskih sankcij po preučitvi medicinske dokumentacije in mnenja specialistov odločil, da njegovo zdravstveno stanje ne ovira bivanja v zaporskem sistemu. Primer je v hrvaški javnosti vzbudil veliko pozornosti predvsem zaradi uspeha njegovega sina Mateja, ki vodi svetovno znano podjetje Rimac Automobili. Kljub tesnim družinskim vezem podjetje Mateja Rimca uradno ni povezano s pravnimi postopki njegovega očeta, vendar pa dogajanje močno odmeva v poslovnih in medijskih krogih v regiji.

Policisti Regionalnega centra za varnost Jug so v sodelovanju z inšpekcijo za igre na srečo in pod vodstvom državnih tožilstev v Baru in Ulcinju izvedli obsežno akcijo za preprečevanje nezakonitih iger na srečo. V skupni operaciji so pregledali sedem gostinskih objektov na območju obeh občin, pri čemer so se osredotočili na preverjanje dokumentacije za delovanje elektronskih naprav. Med nadzorom so policisti začasno zasegli šest elektronskih terminalov za igre na srečo. Lastniki objektov zanje niso predložili ustreznih dovoljenj pristojnih organov, kar je podlaga za sum nepooblaščenega prirejanja iger na srečo. Zasežene naprave bodo predmet nadaljnjih strokovnih izvedenskih mnenj, s katerimi bodo natančno določili naravo kršitev. Uprava policije je sporočila, da so od lastnikov gostinskih lokalov že zbrali potrebna obvestila. Celotna dokumentacija s spisi bo predana državnemu tožilstvu v Baru in Ulcinju, ki bo opravilo končno presojo in odločilo o nadaljnjih pravnih postopkih proti odgovornim osebam. Akcija je del širših prizadevanj črnogorskih organov pregona za ureditev področja igralništva in omejevanje sive ekonomije v državi.

Krška tovarna papirja Vipap Videm, ki ima 87-letno tradicijo, se je znašla na pragu stečaja, kar ogroža prihodnost enega največjih gospodarskih subjektov v Posavju. Po navedbah preiskovalnih medijev naj bi v ozadju propada podjetja potekali načrtni manevri za pridobitev nadzora nad njegovimi obsežnimi zemljišči. Glavno vlogo pri teh nepremičninskih poslih naj bi imel vplivni podjetnik Aleksander Jereb, ki se v javnosti redko izpostavlja. Analiza poslovanja kaže, da so dolgotrajne finančne težave in neuspešni poskusi prisilne poravnave podjetje pripeljali do točke, ko je stečaj neizbežen. Namesto reševanja proizvodnje naj bi se interesne skupine osredotočile na vrednost nepremičnin, kar nakazuje na vnaprej pripravljen scenarij za prevzem premoženja iz stečajne mase. Propad tovarne bo imel širše socialne in gospodarske posledice za celotno regijo, saj je Vipap dolga desetletja veljal za ključnega zaposlovalca. Za zdaj ostaja nejasno, kako se bodo na napovedan stečaj odzvali upniki in država. Kritiki opozarjajo, da so bili opozorilni znaki o izčrpavanju podjetja prisotni že dlje časa, vendar pristojne institucije niso ustrezno ukrepale, da bi zaščitile proizvodno dejavnost in delovna mesta v Krškem.

Policija je v Varaždinu vložila kazensko ovadbo proti 52-letnemu direktorju podjetja zaradi zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju. Obtožen je, da si je prilastil več kot 10.500 evrov, zbranih na humanitarnih manifestacijah in drsališču v centru mesta.

Grška Neodvisna uprava za javne prihodke (AADE) je napovedala obsežno prestrukturiranje organov za boj proti finančnemu kriminalu. Z dnem 16. marcem bo pričela delovati nova Generalna direkcija sil za nadzor finančnih transakcij, znana pod kratico DEOS, ki bo v celoti nadomestila dosedanjo službo za pregon finančnega kriminala (SDOE). Glavni namen te korenite spremembe je učinkovitejše odkrivanje in pregon organiziranih oblik gospodarskega kriminala s pomočjo napredne tehnologije. Nova uprava bo vključevala tri posebne nadzorne enote, ki se bodo osredotočale predvsem na preprečevanje tihotapljenja in davčnih utaj. DEOS bo prevzela vlogo osrednjega stebra v boju proti finančnim goljufijam, pri čemer bo njeno delovanje temeljilo na strateškem upravljanju in digitalnih orodjih za spremljanje sumljivih transakcij. Reorganizacija odražal prizadevanja države za povečanje proračunskih prihodkov in vzpostavitev večje discipline na trgu. Strokovnjaki pričakujejo, da bo nova struktura omogočila hitrejši odziv na zapletene finančne sheme, ki so v preteklosti pogosto ostale nekaznovane. Poleg pregona davčnih utaj bo DEOS tesno sodelovala z drugimi organi pregona pri preprečevanju nedovoljenega trgovanja z blagom, ki je obdavčeno s trošarinami, kot so gorivo, tobačni izdelki in alkohol. S tem želi grška vlada poslati jasno sporočilo o ničelni toleranci do gospodarskega kriminala.

Policija v Tangerangu v Indoneziji je odkrila ilegalno tovarno ponarejenega motornega olja v okrožju Benda v mestu Tangerang. V raciji je bilo aretiranih osem oseb. Ta operacija je del širših prizadevanj za zajezitev razširjenosti ponarejenih olj različnih blagovnih znamk, ki krožijo tako v Džakarti kot v Tangerangu, pri čemer je bilo v zadnjih akcijah aretiranih že več kot deset oseb, vpletenih v tovrstno dejavnost.

Avstrijsko tožilstvo za gospodarski kriminal in korupcijo (WKStA) je potrdilo sprožitev nove preiskave proti ustanovitelju insolventne skupine Signa, Renéju Benku, zaradi suma hude goljufije v višini 5 milijonov evrov. Po poročanju "krone.at" naj bi bil oškodovan gradbeni podjetnik in nekdanji predsednik uprave Strabaga, Hans Peter Haselsteiner.

Policija je po nalogu Javnega tožilstva za organizirani kriminal v Beogradu aretirala tri osebe, osumljene zlorabe položaja, s katero so oškodovale podjetje »Resavica« za več kot šest milijonov dinarjev. Med aretiranimi so B. B. (60), nekdanji direktor podjetja »Rembas trans« iz Resavice, ter D. A. (45) in G. B. (60), vodje v rudniku rjavega premoga »Rembas« iz Resavice. Osumljeni so, da so podjetje oškodovali z lažnimi pogodbami.

Luksemburško javno tožilstvo je eno leto po razkritju primera poneverbe podalo izčrpno posodobitev preiskave v aferi Caritas. Kljub letu dni preiskav je od pogrešanih 61 milijonov evrov bilo izterjanih le malo sredstev. Tožilci so izrazili pesimizem glede možnosti izterjave celotne vsote. V zadevi sta bila sicer že obsojena dva slamnata moža, kar predstavlja ključen razvoj dogodkov v tej finančni aferi.

V Varaždinu je 69-letni direktor podjetja osumljen, da je pri poslovanju prevaral kupce stanovanj za skoraj 270.000 evrov. Policija ga sumi, da je podpisal prodajne pogodbe za tri stanovanja, ki jih ni predal kupcem niti jim vrnil denarja. V Vukovarsko-sremski županiji pa je 55-letna zaposlena v podjetju osumljena poneverbe več kot 122.000 evrov.

Štiriintridesetletna ženska iz Stona je prijavila policiji, da je bila žrtev prevare pri vlaganju v kriptovalute. Preko aplikacije je vložila več kot 70.000 evrov, vendar nikoli ni prejela izplačila dobička. Ženska je stopila v stik z osebo, ki je oglaševala trgovanje s kriptovalutami, in po začetnem vložku 250 evrov je sčasoma vplačala skupno 70.580 evrov.

V Srbiji je tožilstvo obtožilo 16 oseb zaradi suma, da so oškodovali Republiški geodetski zavod za skoraj 100 milijonov dinarjev. V Črni gori se nadaljujejo politična trenja, kabinet predsednika opozarja na polarizacijo in pomanjkanje reform. Poleg tega so v Črni gori sprožili kazenske ovadbe zaradi nepooblaščenega izkopavanja rečnega nanosa. Mnogi prebivalci poročajo o prometnih težavah, vključno z blokado cest zaradi nezadovoljstva z gradnjo cest in katastrofalnim stanjem nekaterih cest.

Turški svet za konkurenco (Rekabet Kurulu) je zaključil obsežno preiskavo v sektorju klor-alkalij in podjetjem, ki delujejo v tej panogi, naložil visoke denarne kazni. Organ je ugotovil, da so se podjetja dogovarjala o cenah in usklajeno nastopala na trgu, kar predstavlja hudo kršitev protimonopolne zakonodaje. Skupna višina izrečenih glob znaša približno 497 milijonov turških lir. Največji del kazni je bil naložen podjetju Koruma Klor Alkali Sanayi ve Ticaret AŞ, ki mu je bila izrečena globa v višini 164,5 milijona lir zaradi dveh ločenih kršitev konkurence. Preiskava je razkrila, da so podjetja sodelovala pri prirejanju razpisov in izvajala politiko uničevalnih cen z namenom izpodrivanja konkurentov. Preostalih 333,3 milijona lir globe je bilo razdeljenih med druge vpletene družbe v sektorju, ki so sodelovale pri protipravnih dogovorih.

Prevaranti so pod imenom bremenske špedicije domnevno odtujili 20 ton mlečnih izdelkov, 380.000 tablic čokolade in 23 ton jekla, kar naj bi predstavljalo milijonsko škodo.

Peter Larsen je bil obsojen v obsežnem primeru gospodarskega kriminala, pri čemer je priznal 22 točk obtožnice. Dobil je brezpogojno zaporno kazen in denarno kazen v višini 55 milijonov.

Kabinet predsednika Milatovića je poudaril, da se je vlada strinjala s prodajo ladij podjetja Crnogorska plovidba, kar po mnenju kabineta utrjuje njeno odgovornost za bankrot. Medtem so prebivalci Grblja protestirali proti ponovni podelitvi koncesije za izkoriščanje tehničnega kamna podjetju »Briv construction« na območju Lješevićev, kar kaže na nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva z odločitvami Ministrstva za rudarstvo, nafto in plin.