Po vsej Bolgariji divjajo močni gozdni požari, ki uničujejo dragocene, zaščitene gozdove in njihove prebivalce. Številni požari so v bližini območij, ki varujejo pomembne habitate ter redke živalske in rastlinske vrste. Okoljevarstvena organizacija WWF opozarja, da bomo brez prizadevanj za njihovo ohranitev izgubili naravno bogastvo, ki ga je težko in včasih nemogoče obnoviti. WWF poziva k odgovornosti za zaščito teh območij.
Portugalska vojska je poleti angažirala 250 vojakov za dnevno in stalno nadzorovanje gozdov, kar zajema odkrivanje požarov, odvračanje od slabega ravnanja in ozaveščanje prebivalstva. Za to nalogo je bilo dodeljenih 35 patrulj, ki delujejo po celotni državi od severa do juga, vključno z avtonomno regijo Madeira.
Portugalska pravosodna policija (PJ) je v mestu Vila Real pridržala žensko, osumljeno povzročitve gozdnega požara. Požar, ki je izbruhnil 2. julija ob 15. uri, je uničil območje gozdnatega grmičevja. Policija je v izjavi pojasnila, da je bil požar večinoma v grmovju.
Na gozdnatih obronkih v bližini vasi Kalavryta v jugozahodni Grčiji množično propadajo jeleni gozdovi. Številna umirajoča drevesa, ki jih zaznamujejo rdečkasti igličasti listi, so žalosten pokazatelj, kako visoke temperature in zmanjšana snežna odeja uničujoče vplivajo na naravo, saj jih suša počasi izčrpava.
Uprava za gozdove je uporabnikom lovišč priporočila, naj zaradi izjemno visokih temperatur omejijo dejavnosti lovcev, zlasti skupinski lov. Pri posameznem lovu je priporočena največja previdnost. Cilj priporočila je trajnostno in odgovorno upravljanje lova, saj se želi preprečiti morebitne negativne vplive vročine na divjad in okolje.
Queensland v severovzhodni Avstraliji ponuja izjemno potovanje med koralnimi grebeni in starodavnimi gozdovi. Kljub živahnosti in bogastvu ekosistemov, se ti dragoceni habitati soočajo z resnimi grožnjami. Raziskovalci, lokalno prebivalstvo in avtohtoni narodi združujejo moči za ohranitev te žive dediščine, ki upravičuje dolg obisk.
Gozdni park Dašuešan na Tajvanu je obarvan v jesenske barve, saj je rdečica javorjev dosegla 80 %. Rdeči, oranžni in rumeni odtenki krasijo vrhove in ustvarjajo toplo in očarljivo pokrajino, ki privablja obiskovalce, da bi ujeli lepoto jesenskih barv.
Severni gozdovi Irana, znani tudi kot hirkanijski gozdovi, se razprostirajo na približno dva milijona hektarjev, od Golestana do Astare. Ti gozdovi, ki so ostanki tretje geološke dobe, vsebujejo 80 vrst dreves in grmovnic.
V okolici Svrljiga v Srbiji je bila razglašena izredna situacija zaradi obsežnih požarov, ki so izbruhnili na prostem in zajeli gozdove ter nizko rastlinje. Gasilci se borijo z lokalizacijo ognja, ki ogroža prebivalce v treh vaseh, saj se ogenj približuje tudi stanovanjskim objektom.
V gorski regiji Shmil v okrožju Elbasan se že več dni bori skoraj 90 operativnih sil za gašenje obsežnega požara. Ognjeni zublji, ki so aktivni od sobote, so zajeli znatno območje gozdov, grmovja in sadovnjakov. Direktor za izredne razmere, Civi, je potrdil nadaljevanje prizadevanj za popolno pogasitev.
Po dvajsetih letih je Sodišče v Mureșu v Romuniji ugodilo zahtevi po reviziji v zadevi, ki se povezuje s sodbo proti Viorelu Hrebenciucu. Sodna odločitev, ki je predvidela vračilo 43.227 hektarjev gozdov v okrožju Bacău v vrednosti 300 milijonov evrov, je bila razveljavljena. To pomeni ponovno odprtje in ponovno obravnavo primera, ki je imel pomembne pravne in finančne posledice, zlasti za državno podjetje Romsilva, ki je vložilo zahtevo za revizijo.
V bližini vasi Miras v Devollu v Albaniji je izbruhnil požar, ki je zajel gozdno površino. Ogenj se hitro širi zaradi močnega vetra. Na terenu je deset gasilcev z dvema voziloma in približno dvajset pripadnikov direkcije za službe in gozdove, ki si prizadevajo za omejitev in pogasitev požara.
Podpredsednik Gibran Rakabuming Raka je odločno zavrnil namigovanja, da naj bi gradnja nove prestolnice (IKN) v Indoneziji povzročila uničevanje gozdov. Poudaril je, da je lokacija IKN označena kot območje gozdov za proizvodnjo, natančneje plantaže evkaliptusa. Gibran je navedbe označil za dezinformacije in poudaril, da projekt v resnici predstavlja proces pogozdovanja ter izrazil zavezanost trajnostnemu razvoju lokacije.
Sodni svet je izrazil zaskrbljenost in napovedal ustavno presojo zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja, znanega kot »sodniški trojček«. Opozorili so, da je postopek obravnave nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo.
Državni zbor je sklical izredno sejo, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki so jo vložili poslanci NSi in SDS. Razpravi naj bi namenili več kot 14 ur.
Požar, ki je zajel približno osem hektarjev gozda na območju Nordkette nad Innsbruckom, še ni popolnoma pogašen. Kljub temu so se v ponedeljek začela zaključna dela gašenja. Na terenu je bilo med 50 in 70 gasilcev, ki so se trudili z omejevanjem preostalih žarišč.
V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.
Odbor Državnega zbora za izobraževanje je po vetu državnega sveta ponovno potrdil novelo zakona o vrtcih. Novela odpravlja fleksibilni normativ števila otrok v oddelkih vrtcev in spreminja način financiranja zasebnih vrtcev. Za novelo je glasovalo devet poslancev, proti pa so bili štirje.
Nemčija bo v naslednjih desetih letih vložila milijardo evrov v Tropical Forest Forever Facility (TFFF), nov sklad, ustanovljen na podnebni konferenci v Belem. Sklad bo nagrajeval zaščito gozdov in sankcioniral krčenje gozdov. Nemški okoljski minister Carsten Schneider je poudaril, da Nemčija nima interesa za donosnost, vendar je prepričan, da gre za zelo dobro naložbo.
V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.
Sredina
Zanesljiv vir
1 posodobitev
6. nov 7:29
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.