Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

Šolar Shun Sasaki iz Hirošime že od sedmega leta starosti prostovoljno vodi tuje obiskovalce po Spominskem parku miru v Hirošimi. Njegovo poslanstvo je zagotoviti, da grozote jedrske vojne ne bi zbledile s časom. Zaradi svojega dela je bil izbran kot eden od dveh otrok, ki bosta govorila na letošnji slovesnosti ob 80. obletnici spuščanja atomske bombe.

Nova članka opozarjata na izgubo groze pred atomskimi bombami na Hirošimo in Nagasaki, hkrati pa izpostavljata ponovno oboroževanje Japonske. Poudarjeno je, da je atomska bomba v Hirošimi leta 1945 povzročila smrt 140.000 ljudi.

Ob 80. obletnici atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem preživeli opozarjajo na povečane jedrske napetosti v svetu. Masako Wada, pomočnica generalnega sekretarja Nobelove nagrajenke organizacije, deli svojo izkušnjo in izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se temnih trenutkov človeštva. Josephine Askegård pa v svojem članku analizira, kako se je retorika okoli atomskih bomb spreminjala skozi čas.

Najnovejša raziskava, izvedena pred 80. obletnico atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki leta 1945, je pokazala, da so mnenja Američanov o upravičenosti teh bombardiranj še vedno zelo deljena. Raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 5.000 odraslih Američanov, je objavila ameriška raziskovalna skupina, rezultati pa so bili predstavljeni v ponedeljek. Članki s portalov japantoday.com in japantimes.co.jp poudarjajo to mešanico pogledov in delitev v javnem mnenju ZDA.

Ob 80. obletnici atomskega napada na Hirošimo, je v Schlainingu razstavljen eden od tisoč origami žerjavov, ki simbolizirajo mir in spomin na dogodek. Dva vnuka, eden preživeli obeh bombnih napadov, drugi pa nadzornik detonacije, sta se kljub preteklosti spoprijateljila in si prizadevata za svet brez jedrskega orožja.

Ob 80. obletnici bombardiranja Hirošime so potekale slovesnosti in protesti. Italijanski predsednik Mattarella je obsodil grožnjo uporabe jedrskega orožja kot zločin proti človeštvu in ponovil, da jedrske vojne ni mogoče dobiti. Mediji poročajo, da spomin na dogodek bledi, jedrska nevarnost pa ostaja.

Svet je obeležil 80. obletnico atomskega bombardiranja Hirošime, ki je postala simbol globalnega boja proti jedrskemu orožju. Opozorila so bila izrečena, da svet ponovno hodi po robu jedrske katastrofe.

Ob 80. obletnici jedrskega napada na Hirošimo, ki je zahteval okoli 140.000 življenj in povzročil dolgoročne posledice zaradi sevanja, strokovnjaki Združenih narodov analizirajo možne učinke sodobne jedrske vojne. Članki poročajo o tej analizi, ki jo izvajajo Združeni narodi na Dunaju.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

Novi članki so razširili vpliv atomske bombe na japonsko kulturo, ki se odraža v filmih, mangah in animejih, kot sta 'Godzilla' in 'Akira'. Poudarili so, da dogodek, ki se je zgodil pred 80 leti in uničil Hirošimo, še vedno globoko zaznamuje japonsko kulturo.