Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da se Gaza sooča z »resnično lakoto«, medtem ko je Izrael prestregel civilno ladjo s 21 aktivisti in novinarji, ki so poskušali prebiti pomorsko blokado Gaze. Trump je za lakoto obtožil Hamas, kljub poročilom, da izraelske sile obstreljujejo centre za hrano. Poleg tega so organizacije za človekove pravice, kot sta B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, Izrael obtožile genocida v Gazi, kar so pred tem že storile mednarodne organizacije, kot je Amnesty International. Pojavilo se je tudi »pismo rabinov«, ki nasprotuje stradanju prebivalcev Gaze, kar je bil odraz naraščajoče kritike Izraela s strani mainstreamovskih glasov.

Hamas je pozval k svetovni mobilizaciji v nedeljo, 3. avgusta, in jo označil za globalni dan solidarnosti z Gazo, Jeruzalemom, mošejo Al-Aksa in palestinskimi zaporniki. Teroristična skupina je bila obtožena, da je za tegobe Gaze kriva sama, saj naj bi trpljenje prebivalcev izkoriščala kot orožje v narativni vojni, pri čemer naj bi lakoto celo pozdravila.

Jemensko šiitsko gibanje Ansar Alah (Hutiji) je objavilo video posnetek, na katerem je, domnevno, ruski mornar Aleksej Galaktionov, rešen z grškega suhega tovornega plovila Eternity C, ki so ga Hutiji potopili. Na posnetku moški leži v bolniški postelji in trdi, da se kapitan ladje ni odzval na signal Jemencev. Ruski mediji ugibajo, da gre za enega od članov posadke, ki so jih Hutiji ugrabili.

Jemenska mornarica je rešila ruskega mornarja, ki je preživel napad na grško tovorno ladjo Eternity C v Rdečem morju. Za napad je odgovorno gibanje Hutijev, ki vlada na severu Jemna. Ladja je bila potopljena, ruski mornar pa je bil čudežno rešen po incidentu, ki so ga mediji poročali 17. julija.

Madžarska je prepovedala irsko protizraelsko rap skupino zaradi »antisemitskih govorov sovraštva in javnega poveličevanja Hamasa in Hezbolaha«. Medtem ko novinarji v Gazi poročajo o grožnji stradanja, so pogajanja o prekinitvi ognja zašla v zastoj, saj je Izrael odpoklical svoje pogajalce iz Dohe po novih zahtevah Hamasa v odgovoru na predlog prekinitve ognja in izpustitve talcev.

Izraelska vojska je po poročanju izraelskih medijev napadla pristanišče Hodeidah v Jemnu. Napadi so bili usmerjeni na cilje Hutijev v Hodeidahu.

Kabinet Keirja Starmerja, vodje britanske laburistične stranke, je bil pod pritiskom ministrov za takojšnje priznanje palestinske državnosti. Nemčija je bila pozvana, naj se pridruži 29 državam, ki protestirajo proti izraelski vojni v Gazi. Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, je napovedal obisk Bližnjega vzhoda v prizadevanjih za dosego dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.

Jemenske oborožene sile so sporočile, da so izvedle napad s hipersonično balistično raketo Palestine 2 na letališče Ben Gurion, kar naj bi povzročilo motnje v delovanju letališča in poslalo »milijone sionistov« v zaklonišča. Ta operacija je povzročila tudi razširjeno paniko v Izraelu.

V ločenih incidentih je bil v izraelskem napadu z dronom v južnem Libanonu ubit operativni član Hezbolaha, Mohamed Fadi Chaaito. Poleg tega so Izraelske obrambne sile (IDF) potrdile nov napad z droni na pristanišče Hodeidah v Jemnu, ki je pod nadzorom Hutijev, dva tedna po prejšnjem napadu.

Izraelske sile so v Jemnu napadle cilje Hutijev, specifično v pristanišču Hodeidah. Ti napadi so odgovor na predhodne napade Hutijev proti Izraelu. Vojaška operacija je bila izvedena, ker so bili ti cilji uporabljeni za napade na Izrael.

Pripadniki jemenskega uporniškega gibanja "Ansar Alah", bolj znanega kot Huti, so v znak maščevanja izvedli napade z brezpilotnimi letalniki na pet ciljev v Izraelu. Med tarčami sta bila mednarodno letališče Ben Gurion in pristanišče Eilat, je sporočil Jahja Sarija, tiskovni predstavnik oboroženih sil Hutov. Podatkov o morebitnih žrtvah še ni.

Izrael je v soboto, 26. julija, poročal o izstrelku, ki je bil izstreljen iz Gaze, medtem ko je dan prej prestregel raketo, ki je priletela iz Jemna. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je opozorila na vse slabšo humanitarno situacijo v Gazi, kjer "nihče ni bil prizanesen". Parada nekdanjih veleposlanikov EU je pozvala k takojšnjim ukrepom proti izraelskim nezakonitim dejanjem v Gazi in na Zahodnem bregu. UNRWA je prav tako kritizirala izraelsko odločitev o dovolitvi zračnih spuščanj pomoči kot "diverzijo in dimno zaveso", saj to ne rešuje naraščajoče lakote.

Sum Huti so verjetno napadli ladjo ob obali Jemna v Rdečem morju. Napad se je zgodil po izraelskem napadu prejšnji teden, v katerem je bil ubit premier Hutijev. Incident se je zgodil po tem, ko so bile izstreljene rakete na Izrael.

Britanska vojska je sporočila, da je ladja v Adenskem zalivu ob obali Jemna zagorela, potem ko jo je zadel projektil. Zaenkrat ni znano, kdo je odgovoren za napad, saj Hutijevci niso takoj prevzeli odgovornosti.

Pri Jemnu je bila napadena tovorna ladja, ki pluje pod nizozemsko zastavo. Po poročanju podjetja za pomorsko varnost Ambrey, so ladjo napadli v Adenskem zalivu. Nizozemska ladjarska družba Spliethoff je potrdila, da na krovu ladje Minervagracht ni bilo nizozemskih državljanov. Houthiji iz Jemna že dlje časa izvajajo napade na mednarodno pomorsko plovbo.

Izraelski predsednik Isaac Herzog razmišlja o zmanjšanju zaporne kazni Amiju Popperju, obsojenemu za umor sedmih palestinskih delavcev v pokolu v Ayun Qari leta 1990, če bo dosežen dogovor o izmenjavi zapornikov s Hamasom. Medtem pa se pojavljajo novice, da naj bi bil Abu Obeida, tiskovni predstavnik Hamasa, ki je postal znan po svoji vlogi v vojni propagandi, ubit v izraelskem napadu v Gazi. Njegova smrt ostaja nejasna, saj je nihče ni potrdil.

Iran poskuša ponovno oborožiti svoje posrednike, kot so jemenski Hutiji, in okrepiti regionalni vpliv, ki ga je prizadela izraelska vojaška kampanja. Hkrati pa Teheran razmišlja o izstopu iz ključne pogodbe o jedrskem orožju in povečanju bogatenja urana, če se zahodne države odločijo za ponovno uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Ta poteza bi bila odziv na morebitni »snapback« sankcij, kar dodatno zaostruje napetosti med Iranom in zahodnimi silami.