Nemško zvezno sodišče (BGH) v Karlsruheju je obravnavalo pravni spor glede uporabe blokatorjev oglasov. Te programske rešitve uporabnikom omogočajo, da preprečijo prikazovanje spletnih oglasov na internetnih straneh. Sodišče se je spraševalo, ali takšno početje krši avtorske pravice upravljavcev spletnih strani, vendar dokončne odločitve še ni sprejelo, zato bo zadeva potrebovala nadaljnjo obravnavo.

V Rusiji se obravnava predlog uvedbe t.i. Državnega VPN-ja, ki bi državljanom omogočal dostop do tujih spletnih virov. Hkrati pa se pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bi uporabo VPN-storitev, še posebej tistih, ki omogočajo dostop do prepovedanih vsebin, dejansko kriminalizirale. Predlog zakona, ki naj bi stopil v veljavo 22. julija 2025, bi uporabo programsko-strojne opreme za dostop do spornih vsebin uvrstil med oteževalne okoliščine pri storitvi kaznivih dejanj.

Roskomnadzor (RKN) se je odzval na govorice o morebitni blokadi aplikacije WhatsApp, ki je v lasti podjetja Meta (v Rusiji priznano kot ekstremistično in prepovedano), ter VPN-storitev. Agencija je pozvala javnost, naj zaupa izključno uradnim informacijam in poudarila, da se tovrstni ukrepi, zlasti omejevanje dostopa, sprejmejo le na podlagi uradnih odločitev.

Avstralske oblasti so se odločile omejiti dostop do platforme YouTube za otroke, mlajše od 16 let. Razlog za to je prisotnost škodljive vsebine na spletnem mestu. Otroci bodo sicer še naprej lahko gledali videoposnetke, vendar jim ne bo več dovoljeno ustvarjati lastnih uporabniških računov.

V Rusiji so kriminalizirali iskanje 'ekstremističnih vsebin' na internetu, pod katere so vključili tudi raziskovanje tematik LGBTQI, Alekseja Navalnega in nacistične Nemčije. S tem so se zaostrile predhodne omejitve uporabe interneta in informacijske svobode v državi.

Ruski Kremelj je danes utemeljil vedno pogostejše izklope interneta, celo v vzhodnih regijah, z nacionalno varnostjo zaradi vojne v Ukrajini. Kot so navedli, je glavna grožnja v Ukrajini, zato se branijo z ustreznim odzivanjem, kar vključuje tudi izklope dostopa do spleta.

Širom sveta so uporabniki satelitskega interneta Starlink poročali o težavah v delovanju. Po podatkih analitičnega portala Downdetector je bilo zabeleženih okoli 50.000 prijav o motnjah. Težave so potrdili tudi v Ukrajini.

Ruska državna duma je sprejela amandmaje, ki uvajajo administrativne kazni za državljane, vključno z denarnimi kaznimi do 5.000 rubljev, za iskanje ekstremističnih materialov na internetu. Prav tako so bile sprejete določbe o kaznih za oglaševanje storitev VPN, ki omogočajo dostop do prepovedanih spletnih mest v Ruski federaciji. Kazni so predvidene tudi za lastnike VPN-storitev, ki ne omejujejo dostopa do teh spletnih mest.

V Rusiji so predlagali razvoj t.i. "GosVPN" storitve, kot je v torek, 29. julija, sporočil vodja sveta Fundacije za razvoj digitalne ekonomije, German Klimenko. Predlog se nanaša na vzpostavitev nacionalne rešitve za virtualno zasebno omrežje.

Ruska duma je potrdila spremembe zakona, ki uvajajo globe do pet tisoč rubljev za namerno iskanje ekstremističnih materialov na internetu. V javnosti se je pojavila zaskrbljenost, da bi nova zakonodaja lahko prizadela tudi tiste, ki iščejo pesem 'Jaz sem Rus' pevca SHAMANa (Jaroslava Dronova). Medtem ko je strokovnjakinja za varen internet, Ekaterina Mizulina, opozorila na teoretično možnost kaznovanja, je odvetnik Remeslo pojasnil, da so za kazen potrebni določeni pogoji. Poudaril je, da preprost ogled ali poslušanje materiala ni dovolj za kazen, temveč je pomembno, ali oseba vsebino deli, objavlja ali izraža podporo ekstremističnim idejam. Zakonodaja je namenjena preprečevanju razširjanja prepovedanih materialov.

Seznam najbolj obiskanih strani Wikipedije v letu 2025 razkriva mešanico politike, zabave in zanimivosti. Ameriški predsednik Donald Trump je zasedel prvo mesto s skoraj 69 milijoni ogledov. Podatki izhajajo iz strani We Are Social in zajemajo obdobje med 1. julijem 2024 in 30. junijem 2025.

Turčija je blokirala številne mednarodne ponudnike storitev eSIM, kar je povzročilo precejšnje težave turistom pri dostopu do cenovno ugodnega interneta med počitnicami. Kljub temu, da eSIM kartice omogočajo poceni internetno povezavo v tujini, so v Turčiji številni veliki ponudniki zdaj nedostopni. Članek svetuje, kako lahko popotniki kljub temu ostanejo povezani in dostopajo do interneta.

Telekom Srbija je napovedal, da so uporabniki mts postpaid tarif Omorika M in Soko od danes dalje v svoje pakete vključili roming internet promet. Ta storitev je na voljo brez dodatnih stroškov in posebne aktivacije, kar uporabnikom omogoča brezskrbno uporabo interneta v tujini. Novost je še posebej dobrodošla v sezoni potovanj, saj odpravlja potrebo po skrbeh glede stroškov prenosa podatkov v tujini.

Ruska državna duma je v tretjem branju potrdila osnutek zakona, ki predvideva upravne kazni za zavestno iskanje 'ekstremističnih materialov' na spletu. Zakon bo omogočil sankcioniranje posameznikov, ki namerno brskajo po tovrstnih vsebinah, s čimer se še zaostruje nadzor nad internetom v Rusiji.

Ruska državna duma je sprejela zakonodajo, ki iskanje in dostopanje do 'ekstremističnih materialov' – vključno z uporabo storitev VPN – opredeljuje kot prekršek. Za posameznike je predvidena globa med 3.000 in 5.000 rubljev. Zakon je bil sprejet v tretjem in zadnjem branju in spreminja zakon o upravnih prekrških (KoAP).

Fundacija, ki jo je ustanovila poljska celebriteta Lil Masti z namenom 'nasprotovanja gibanjem, ki želijo izključiti podobe otrok iz interneta', je povzročila škandal. V zadevo se je vključila varuhinja otrokovih pravic, katere tiskovna predstavnica je potrdila, da pobudo 'natančno spremlja'. Informacija o fundaciji, ki želi promovirati in ščititi pravico staršev do deljenja zasebnosti svojih otrok na spletu, je izzvala močne odzive tako med materami kot med organizacijami, ki delujejo v korist otrok.

Ruski zakonodajalci so potrdili predlog zakona, ki bo kaznoval spletno iskanje informacij, opredeljenih kot 'ekstremistične'. Kljub temu, da Rusi pogosto uporabljajo storitve VPN za dostop do prepovedanih vsebin, si oblasti prizadevajo zaostriti omejitve. Rusija ne načrtuje prepovedi tujih aplikacij za sporočanje, pod pogojem, da so skladne z rusko zakonodajo.

Ukrajinske sile so izvedle več napadov na rusko ozemlje in položaje. Ciljale so naftno rafinerijo "Kiriši", komunikacijski center ruske Črnomorske flote v Sevastopolu in izvedle sabotažo v Orlovski oblasti, kjer so bili ubiti ruski gardisti. Uničena je bila tudi železniška proga. Ukrajinska mornarica je sporočila, da je bil napad na Sevastopolj izveden že prejšnji teden. Prav tako naj bi ukrajinske sile osvobodile vas Filija v Dnjepropetrovski oblasti.

Angolske organizacije civilne družbe so v soboto, 19. julija 2025, močno obsodile osemurno prekinitev internetnih storitev po vsej državi. Ta prekinitev se je zgodila med protesti v več provincah proti zvišanju cen goriva in šolnin. Nevladne organizacije so ukrep vlade predsednika Joãa Lourença označile za nedemokratičen in diktatorski, saj naj bi omejeval svobodo izražanja in zborovanja.

Vodja Komiteja Državne dume za informacijske tehnologije, Sergej Bojarski, je izjavil, da bodo v Državni dumi spremljali izvajanje novih dopolnitev zakona o globah za iskanje ekstremističnih materialov. Bojarski je zatrdil, da bodo pozorno spremljali morebitne "izkrivljene" interpretacije in uporabo zakona. Državna duma je sprejela v tretjem branju dopolnitev upravnega zakonika Ruske federacije z novim členom 13.53, ki se nanaša na iskanje in pridobivanje dostopa do "namenoma ekstremističnih materialov".