Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je v Istanbulu udeležil uradnega odprtja razstave islamskih umetniških del z naslovom Hane. Slovesnost je potekala v kulturnem in umetniškem centru Tophane-i Amire, kjer so zbrana pomembna dela islamske kulturne dediščine. Dogodek poudarja pomen ohranjanja in promocije verske ter zgodovinske umetnosti v sodobni Turčiji pod pokroviteljstvom državnega vrha. Predsednik Erdoğan je v svojem nagovoru izpostavil vlogo islamske umetnosti pri oblikovanju kulturne identitete naroda. Razstava vključuje raznolike eksponate, ki prikazujejo bogato tradicijo islamskega kaligrafskega in rokodelskega ustvarjanja skozi stoletja. Kulturni center Tophane-i Amire, ki se nahaja v zgodovinskem delu Istanbula, služi kot prestižno prizorišče za tovrstne nacionalne projekte. Udeležba predsednika na tovrstnih dogodkih potrjuje strateško usmeritev turške politike k poudarjanju islamskih vrednot in kulturne dediščine otomanskega obdobja. Razstava Hane je del širših prizadevanj za uveljavitev Istanbula kot globalnega središča islamske kulture in umetnosti, kar krepi mehkno moč države v mednarodnem prostoru.

Muzej islamske umetnosti (MIA) v Dohi je organiziral vrsto javnih programov, ki dopolnjujejo razstavo 'Sedež za mizo: Hrana in gostije v islamskem svetu'. Razstava, ki bo na ogled do 8. novembra, je namenjena praznovanju kulinaričnih in družabnih praks islamskega sveta.

Iranski minister za kulturo in islamsko orientacijo, Abas Salehi, je na slovesnosti v mestu Kazvin poudaril osrednjo vlogo kaligrafije v iranski zgodovini in kulturi. Po njegovih besedah kaligrafija predstavlja "nevesto in mater" iranskih umetnosti, saj je globoko zakoreninjena v tkivu civilizacije tako v predislamskem kot v islamskem obdobju. Salehi je izpostavil, da ta umetniška oblika ne odraža le estetske vrednosti, temveč predstavlja pisno utelešenje božjega razodetja in duhovnosti. Minister je v svojem nagovoru pojasnil, da kaligrafija prežema vse vidike iranskega življenja, od politike in kulture do duhovnosti. Označil jo je za enega ključnih stebrov iransko-islamske civilizacije, ki je skozi stoletja ohranjala svojo pomembnost in vpliv. Po mnenju Salehija je kaligrafija prisotna v vseh kotičkih iranske dediščine, ne glede na to, s katerega zornega kota opazujemo njihovo zgodovino in tradicijo. Dogodek v Kazvinu je tako služil kot poklon tej starodavni veščini, ki še danes določa kulturno identiteto države.