Prefektka Lyona, Fabienne Buccio, je izrazila zaskrbljenost zaradi delovanja alžirskih priseljencev brez urejenega statusa, ki so bili aretirani zaradi kaznivih dejanj v departmaju Rhône. Poudarila je, da ti posamezniki delujejo z "občutkom nekaznovanosti", kar otežuje njihovo izgon iz države.

Nemški mediji so podrobneje poročali o smiselnosti izgona 81 afganistanskih državljanov, ki so bili s čarterskim letom prepeljani iz Leipziga v Kabul. Razpravljali so o tem, ali je tovrstna deportacija pravilen korak. Dodatno je bilo razkrito, da so afganistanski storilci kaznivih dejanj, vključno z morilci in posiljevalci, prejeli različne denarne zneske, tudi do 1000 evrov žepnine, pred njihovo deportacijo.

Dajana Radošljević, 30-letna podjetnica iz Bosne in Hercegovine, bo izgnana iz Hrvaške po tem, ko je fizično napadla voznika ZET-ovega tramvaja v Zagrebu in z vozilom Range Rover blokirala tramvajsko progo. Policijska uprava zagrebška je sporočila, da je bil po končanem prekrškovnem postopku proti njej izveden še upravni postopek, v katerem je bila sprejeta odločitev o njenem izgonu. Policija jo ocenjuje kot nevarnost za javni red.

Nemška vlada, natančneje Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi CSU, se neposredno pogaja s predstavniki talibanov o rednih vračanjih v Afganistan. Pri tem posreduje Katar. Cilj pogajanj je omogočiti redne in urejene postopke vračanja, s poudarkom na kriminalcih. Zeleni so izrazili ostro kritiko. Od avgusta 2021 sta bila izvedena dva izgonska leta v Afganistan.

Nemčija je izvedla drugo operacijo izgona afganistanskih obsojencev, saj je 81 obsojenih posameznikov vrnila v njihovo domovino. Ta poteza sledi zavezanosti Berlina k zaostrovanju migracijske politike, kar kaže na ponovno odločenost države, da zmanjša število deportacij, ki jih je bilo v preteklosti kritizirano, da jih je premalo. Operacija predstavlja del širših prizadevanj za nadzor priseljevanja in poudarja, da se je nemški pristop k migracijam spremenil.

Madžarska vlada je ponovno poklicala ukrajinskega veleposlanika in izgnala tri ukrajinske voditelje iz države. Zunanji minister Péter Szijjártó je dejal, da je nesprejemljivo, da je madžarska skupnost deležna tako odkritega napada, ne da bi razkril imena izgnanih oseb.

Libanonski komunistični militant Georges Ibrahim Abdallah je bil po 41 letih, ne 40, izpuščen iz francoskega zapora, kot je 17. julija 2025 odredilo pariško prizivno sodišče. Njegov odvetnik je izrazil, da je v določenem trenutku pravosodje preseglo politiko, kar kaže na prelomnico v njegovem primeru. Abdallah je bil znan tudi kot propalestinski aktivist.

Policijska uprava Zadar je potrdila, da je bil Uzbekistanec, ki je napadel otroke na Bilom Brigu, izgnan iz Hrvaške. Rešitev o izgonu je bila izdana že 26. junija, potem ko je sodba postala pravnomočna in je bil izveden upravni postopek. S tem so se odzvali na članek v Zadarskem listu, ki je trdil nasprotno.

Venezuelanski umetnik ličenja, ki je postal obraz več kot 250 migrantov, izgnanih iz ZDA v Salvador, je po vrnitvi domov opisal "srečanje s mučenjem in smrtjo". Novica poroča o izkušnjah umetnika po izgonu v najbolj znani salvadorski zapor.

Ameriška vlada je poslala izselitvena pisma več deset otrokom v Illinoisu, ki so mejo prečkali brez staršev. Te novice so sprožile proteste aktivističnih skupin, ki izselitvena pisma obravnavajo kot grožnjo otrokom migrantom. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) naj bi te ukrepe izvajalo z namenom najti in izgnati omenjene mladoletnike iz ZDA.

Združeni narodi so objavili poročilo, ki potrjuje, da talibanske oblasti izvajajo kršitve človekovih pravic, vključno s mučenjem in samovoljnimi pridržanji, nad Afganistanci, ki so bili prisiljeni vrniti se v svojo domovino iz tretjih držav. Posebej izpostavljajo ranljivost deklet.

Novinarko Meliso Molino iz časopisa Página 12 so izgnali z desničarskega festivala 'Derecha Fest' v Córdobi v Argentini, kljub temu da je imela kupljeno vstopnico in bila akreditirana kot novinarka. Po nekaj urah prisostvovanja dogodku, ki ga je zaključil predsednik Javier Milei, je varnost oziroma pripadniki vojaške hiše (Casa Militar) prejeli ukaz, naj jo odstranijo, ko so ugotovili, za kateri medij dela. Novinarka je poročala, da so jo pospremili na prazno zemljišče in ji preprečili ponovni vstop.

Nemčija je izgnala jesidijsko družino z otroki v Irak, čeprav je istega dne sodišče odločilo v njihovo korist. Družina se je s posebno pritožbo upirala izgonu in sodišče je njenemu predlogu ugodilo, vendar je odločba prišla več ur po odhodu letala. Zeleni zdaj zahtevajo vrnitev družine v Nemčijo, kar je sprožilo širše zahteve po njeni vrnitvi iz Iraka.

Na münchenskem letališču naj bi do leta 2028 vzpostavili poseben terminal za izgone, ki naj bi omogočil hitrejše vrnitve oseb, ki jim je odvzeta pravica do bivanja. Zeleni stranka izraža nasprotovanje temu projektu, ki naj bi ga upravljala zvezna policija.

Predsednik španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je izrazil odprtost za spremembo kazenskega zakonika, da bi razširili seznam kaznivih dejanj, ki bi lahko vodila do izgona priseljencev z urejenim statusom. Feijóo meni, da bi moralo špansko sodstvo ponovno pretehtati, ali bi določena kazniva dejanja, ki trenutno ne povzročijo izgona, v prihodnosti lahko. Predsednik PP ni natančno opredelil, katera kazniva dejanja bi spadala v to kategorijo, vendar je poudaril, da priseljevanje "ni način za vstop v socialne programe". Feijóo se s tem odziva na desne volivce in kritizira vladin "dobroumnost" ter Voxov "populizem".

Nova poročila Združenih narodov razkrivajo, da so talibanske oblasti izvajale mučenja in grožnje proti Afganistancem, ki so jih sile Irana in Pakistana prisilno izgnale. Te kršitve naj bi bile usmerjene proti posameznikom zaradi njihove identitete ali pretekle zgodovine. Iran in Pakistan sta iz države izgnala milijone Afganistancev, kar predstavlja resno humanitarno in varnostno vprašanje.

Med streljanjem v nakupovalnem centru Tveita je bil ustreljen tudi moški v tridesetih letih, ki je bil aretiran in obtožen povzročitve telesne poškodbe. Osumljenec je bil po besedah njegovega odvetnika zadet z "zablodelo kroglo".

Policisti Policijske postaje Šibenik so izvedli kriminalistično preiskavo zaradi utemeljenega suma, da je 19. julija na plaži na šibenskem območju 39-letni tuji državljan z urejenim statusom v Republiki Hrvaški s telefonom snemal nage otroke. Kljub temu, da je državno tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo, ga je policija izgnala iz države. Primer je sprožil tudi opozorilo policije staršem, naj otroke oblečejo.

Nemčija se je začela pogajati s talibani o izgonu afganistanskih državljanov, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj, nazaj v Afganistan. Ta poteza sledi nedavnemu izgonu 81 afganistanskih prestopnikov. Berlin si prizadeva za nadaljnje deportacije in je v ta namen v Nemčiji gostil dva talibanska predstavnika, da bi olajšala proces.

Alberto Núñez Feijóo, predsednik Ljudske stranke (PP), je med obiskom v Formenteri, kjer se je srečal s policijskimi sindikati in združenji civilne garde, postavil migracijsko krizo v središče nacionalne politične razprave. Predlaga izgon migrantov, ki storijo spolne delikte ali so večkratni prekrškarji, tudi če imajo urejen status. Ob tem je kritiziral trenutno migracijsko politiko in jo označil za neučinkovito.