Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Izraelski napad na Dohi, katerega tarča naj bi bili voditelji Hamasa, je sprožil ostro obsodbo. Katar si pridržuje pravico do odgovora na napad, ki ga je katarski premier označil za zahrbtenega. Po navedbah gibanja Hamas v napadu ni bil ubit noben pogajalec. Španija se je znašla pod izraelskim pritiskom zaradi domnevnega partnerstva s Hamasom. Macron, Starmer in Wadephul so obsodili napad v Dohi.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Venezuelske oblasti so po aretaciji predsednika Nicolasa Madura napovedale izpustitev številnih zapornikov, med katerimi naj bi bili tudi vidni predstavniki opozicije. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v državi, kjer so avtoritarne oblasti v preteklih letih za zapahi zadrževale na stotine političnih nasprotnikov in aktivistov. Napovedana poteza sledi obdobju intenzivnih političnih pretresov in mednarodnih pritiskov na tamkajšnji režim. Izpustitve naj bi po navedbah uradnih virov vključevale posameznike, ki so bili zaprti zaradi političnega delovanja. Čeprav natančno število in imena vseh, ki bodo osvobojeni, še niso v celoti potrjena, se pričakuje, da bodo med njimi ključni kritiki Madurove administracije. Ta poteza bi lahko nakazovala na morebitno stabilizacijo razmer ali pa na poskus nove prehodne oblasti, da si pridobi domačo in mednarodno legitimnost. Dogajanje v Caracasu budno spremlja celotna mednarodna skupnost, saj bi izpustitev političnih zapornikov lahko odprla pot k demokratičnim procesom in spravi v državi. Vendar pa analitiki opozarjajo, da so razmere še vedno negotove in da bo za trajne spremembe potreben širši politični dialog ter zagotovitev svobodnih volitev v prihodnosti.

Nigerijske oblasti so potrdile, da so izpustili vseh 130 šolarjev in učiteljev, ki so bili novembra ugrabljeni iz katoliške šole St. Mary's v zvezni državi Niger. Učenci naj bi se vrnili v glavno mesto države, Minno, v ponedeljek.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je sporočil, da so rešili vseh 24 šolark, ki so bile prejšnji teden ugrabljene v Kebbiju na severozahodu Nigerije.

Vojska je potrdila izpustitev dveh vojakov, ki jih je zajela skupnost v La Macareni, Meta, med oboroženim izgredom. Vojake so zadržali 3. novembra, ko so spremljali sodno preiskavo CTI tožilstva v naselju Getsemaní.

Izrael naj bi izvedel napad na vodstvo Hamasa v Dohi v Katarju. Hamas je potrdil, da je Izrael ciljal na njihove pogajalce v Dohi med razpravami o ameriškem predlogu za prekinitev ognja in izpustitev talcev. Katar je potrdil smrt varnostnika zaradi izraelskega napada. Izraelski mediji poročajo, da je Donald Trump dal "zeleno luč" za napad. Napad naj bi bil usmerjen v "obglavljenje" političnega vodstva Hamasa.

Donald Trump naj bi s svojimi carinami izvajal ekonomski pritisk na druge države, medtem ko naj bi se republikanci v ZDA naveličali Trumpovega popuščanja Vladimirju Putinu. Trump je tudi zanikal odgovornost za izraelski napad na Katar, rekoč, da je bila to odločitev Benjamina Netanjahuja.

Elizabeth Tsurkov, izraelsko-ruska raziskovalka in doktorska študentka Univerze Princeton, je bila izpuščena v Iraku po več kot 900 dneh ujetništva. Iraška vlada je za njeno ugrabitev okrivila "skupino odpadnikov". Tsurkov, ki je bila v Iraku zaradi raziskovalnega dela, so predali ameriškim oblastem. Njena družina je izrazila olajšanje in veselje ob njeni izpustitvi.

Elizabeth Tsurkov, izraelsko-ruska raziskovalka s Princetonske univerze, ki je bila leta 2023 ugrabljena v Iraku, je bila izpuščena in predana ameriškim oblastem. Družina je potrdila njeno izpustitev po več kot 900 dneh ujetništva. Iraška vlada je za ugrabitev okrivila 'skupino odpadnikov'.