Nemški nogometni klub Fortuna Düsseldorf se je umaknil od dogovora o prestopu izraelskega nogometaša Shona Weissmanna iz španske Granade. Odločitev je sledila protestom navijačev, ki so bili nezadovoljni z Weissmannovimi objavami na Instagramu glede vojne v Gazi.

Članki kritizirajo ravnanje Izraela v Gazi, pri čemer eden omenja morebitno etnično čiščenje Palestincev s finančno podporo ZDA. Izraelske poteze, vključno z uničevanjem industrijskih območij in kmetijskih zemljišč, so deležne obsodb. Razprava se osredotoča na izraelsko zavzemanje za 'varnostni pas' v Gazi in morebitno priključitev tega območja, kar podpira tudi ameriški senat. Poudarjena je odvisnost Izraela od ameriških sredstev in očitno ignoriranje mirovnih načrtov.

Dvaindvajset arabskih in muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem, Egiptom, Jordanijo in Turčijo, je prvič obsodilo napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Skupaj so pozvale Hamas, naj izpusti vse talce, se razoroži in se umakne z oblasti v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi Evropska unija in 17 drugih držav, ki so del Arabske lige.

TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Več kot 200 nemških zvezdnikov, med njimi Joko Winterscheidt, Klaas Heufer-Umlauf, Giovanni Zarrella in Daniel Brühl, je v odprtem pismu pozvalo nemškega kanclerja Friedricha Merza, naj ustavi izvoz orožja v Izrael. Kulturniki izražajo nasprotovanje izraelski politiki nemške vlade in pozivajo k preprečitvi smrti v Gazi.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada uradno priznala Palestino na Generalni skupščini ZN septembra. Malta je prav tako napovedala, da bo septembra priznala Palestino, s čimer se pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu.

Generalni sekretar Hezbolaha Naim Qassem je kategorično zavrnil domače in mednarodne pozive k razorožitvi skupine. Izjavil je, da je arsenal Hezbolaha notranja zadeva Libanona in ključni element obrambe države pred Izraelom. Hkrati je ZDA obtožil, da s svojimi zahtevami podpirajo izraelske interese.

Po skoraj 22 mesecih vojne v Gazi so se povečala opozorila o lakoti, medtem ko število žrtev narašča in ni znakov bližnjega preboja v pogajanjih o premirju. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je število mrtvih preseglo 60.000, hkrati pa potekajo prizadevanja za povečanje dostave pomoči. Poleg tega je lokalni medij Haaretz poročal, da je od začetka vojne oktobra 2023 skoraj 50 izraelskih vojakov umrlo zaradi samomora, od tega 17 letos.

ZDA so poudarile, da izraelske sile ne bodo zapustile Libanona, dokler se Hezbollah ne razoroži. Namestnik vodje Hezbollaha, Sheikh Naim Qassem, je ponovno zavrnil mednarodne pozive k razorožitvi, saj meni, da bi to koristilo Izraelu.

Kanada je pojasnila, da bo Palestino kot državo priznala septembra zaradi trpljenja palestinskih državljanov. Kanadski premier je poudaril tudi neposredno sodelovanje z državami, kot je Jordanija, za zagotavljanje podpore palestinskemu prebivalstvu. Medtem se je mednarodna konferenca Generalne skupščine ZN zaključila s poudarkom na rešitvi dveh držav.

Več mednarodnih medijev poroča o naraščajočih pritiskih na Izrael glede priznanja Palestine in prekinitve vojaških operacij v Gazi. Treinta izraelskih osebnosti je pozvalo mednarodno skupnost k uvedbi drastičnih sankcij proti svoji državi, dokler ta ne ustavi brutalne kampanje in ne implementira trajnega premirja. Istočasno je bil v Zahodnem bregu ubit palestinski aktivist. Vodja britanskih laburistov, Keir Starmer, je napovedal priznanje Palestine, če Izrael ne bo prekinil "pokola v Gazi", kar je izraelski premier Benjamin Netanyahu označil za nagrajevanje Hamasa in kaznovanje žrtev. Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je dejal, da bi priznanje Palestine s strani Francije Hamasu omogočilo razglasitev zmage, kar je primerjal z "dajanjem zmage nacistom po drugi svetovni vojni". V ozadju naraščajočih napetosti in mednarodne izolacije Izraela, ta razmišlja o priključitvi Gaze, medtem ko Houthiji nadaljujejo z raketnimi napadi proti Izraelu. Pojavljajo se tudi poročila o domnevnem dogovoru o "popolnem premirju" med Izraelom in Iranom, ki pa so v luči nadaljnjih napadov nejasna.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Rekordno število demokratov se je pridružilo neuspešnemu poskusu blokade prodaje orožja Izraelu, kar kaže na naraščajočo delitev med demokrati glede podpore vojni v Gazi. Podpora resolucijam senatorja Bernieja Sandersa se je povečala v primerjavi s podobnimi glasovanji aprila, vključno s ključnimi osebnostmi, ki so prej nasprotovale podobnim ukrepom, kar nakazuje spremembo v stališču stranke.

Jemenske oborožene sile so v podporo Palestincem in kot odgovor na genocidne zločine proti Gazi izvedle tri vojaške operacije z droni, ki so ciljale tri izraelske lokacije. Tarče so bile Tel Aviv, Aškelon in Negev, medtem ko je ena operacija z dvema dronom zadela kritično tarčo na območju Jafe.

Libanonska skupina Hezbolah je zavrnila pozive k razorožitvi, trdeč, da ti zahtevki služijo interesom Izraela. Vodja Hezbolaha Naim Qassem je izjavil, da se skupina "ne bo podredila Izraelu" in se razorožila kljub naraščajočemu pritisku na Libanon. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanjahu pozval države, ki želijo pomagati, naj se pridružijo airdropom pomoči v Gazi, poudarjajoč, da so "zavarovali nebo, zavarovali spuščanje in zagotovili dostavo hrane".

Mestna hiša v Lizboni je danes z večino glasov, proti pa sta bila PSD/CDS-PP, ostro obsodila "genocid nad palestinskim ljudstvom", ki ga izvaja Izrael. Mestni svetniki so pozvali k priznanju palestinske države in spoštovanju pravice do vrnitve beguncev. Vsebina glasovanja je bila objavljena na portalu noticiasaominuto.com, poroča pa tudi cmjornal.pt.

Univerza Brown bo plačala 50 milijonov dolarjev organizacijam za razvoj delovne sile v Rhode Islandu kot del dogovora s Trumpovo administracijo, ki obnavlja izgubljeno zvezno financiranje raziskav in končuje preiskave domnevne diskriminacije. Eden od uradnikov je poudaril, da gre pri tem za »dogovore in ne za politike«.

Ameriški senat je ponovno zavrnil poskus senatorja Bernieja Sandersa za blokado prodaje bomb in pušk Izraelu. Kljub temu je rekordno število demokratskih senatorjev glasovalo za ustavitev prodaje orožja, kar kaže na povečano nasprotovanje znotraj stranke.