Na sodišču v Jakarti so potekala zaslišanja v primeru Nikite Mirzani, obtožene izsiljevanja in pranja denarja. Med pričami je bil zdravnik Oky Pratama, ki je zanikal obtožbe o podkupovanju. Emma Waroka se je vrnila na sojenje, potem ko jo je Nikita Mirzani prej izgnala. Fitri Salhuteru je kritizirala odsotnost Doktifa in namigovala na interesno povezane prijateljske vezi.

V Kielu v Nemčiji so trije moški v počitniškem stanovanju več ur zadrževali in zlorabljali 28-letnika, nato pa so ga prisilili, da dvigne gotovino. Po dogodku so enega osumljenca prijeli, dva pa sta še vedno na begu.

Mehiška policija je v Ciudad de Méxicu aretirala tri domnevne izsiljevalce, člane tolpe 'La Unión Tepito', ki so prevoznikom grozili in jih pretepali ter od njih zahtevali denar. Medtem je bil v Veracruzju umorjen zobozdravnik Ribsaim Rodríguez, ki se je uprl ropu svojega tovornjaka.

V Kirgizistanu so pridržali člana kriminalne združbe Kamčija Asanbeka, znanega pod vzdevkom Turik, zaradi izsiljevanja 200 tisočakov od tujca v Karakolu. Osumljenec, B.A.T., je med letoma 2016 in 2018 veljal za "nadzornika" kaznilnice SIZO Karakol. Državni komite za nacionalno varnost (GKNB) je potrdil, da je osumljenec grozil s svojim kriminalnim statusom.

Trần Hồng Tiến, direktor sedmih podjetij, je bil obsojen na 12 let in pol zapora zaradi izsiljevanja, ki je vključevalo pošiljanje grozilnih sporočil, telefonske klice in manipulacijo z osebnimi podatki. Skupaj s 44 sodelavci je bil obtožen kaznivega dejanja izsiljevanja. Žrtvam so med drugim izsiljevali denar, grozili in izvajali pritiske z objavami njihovih fotografij, vključno z montiranimi in obscenimi vsebinami, na spletnih straneh za prostitucijo. Čeprav je bil Tiến obsojen, je glavni organizator tovrstnih dejanj še vedno na begu.

Višje javno tožilstvo v Beogradu je sprožilo preiskavo proti trem moškim, ki so osumljeni, da so 27. julija v naselju Kaluđerica nasilno ugrabili in zadržali državljana Sirije A.M. z namenom izsiljevanja denarja. Medtem ko so nekateri mediji poročali o poskusu izsiljevanja 10.000 evrov, drugi omenjajo 7.000 evrov. Poročali so tudi o fizičnem nasilju in grožnjah s smrtjo.

Policija v Džakarti je po objavi videoposnetkov na družbenih omrežjih hitro aretirala 33-letnega izsiljevalca MR, ki je od voznikov tovornjakov v soseski Kebon Melati v Tanah Abangu zahteval 100.000 rupij. Aretacija je razkrila tudi, da je osumljenec imel pri sebi pripomoček za uživanje sabuja (metamfetamina), kar kaže na njegovo vpletenost v preprodajo drog. Primer je pritegnil veliko pozornost javnosti zaradi viralnih posnetkov izsiljevanja, ki so prikazovali, kako je pretepal in izsiljeval voznike, da bi si zagotovil nezakonito plačilo za 'varnost'.

Nacionalno okrožno tožilstvo v Dominikanski republiki, ki ga vodi tožilka Rosalba Ramos, je sprožilo preiskavo proti več komunikatorjem, ki so domnevno vpleteni v "industrijo diskreditacije". Ramosova je opozorila na porast medijskih konfliktov, ki spodkopavajo verodostojnost javne razprave in državljanske pravice. Po njenih besedah naj bi se razvil sistem izsiljevanja prek družbenih omrežij in televizijskih oddaj, kar odvrača resne in poštene posameznike od javnih funkcij. Tožilstvo bo ukrepalo proti tistim, ki ustvarjajo lažne novice in blatijo posameznike, ter napovedalo sodne postopke.

Mehiko trenutno pestita dva pomembna izziva: nizka produktivnost in naraščajoče izsiljevanje. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Mehika druga najmanj produktivna država med članicami, takoj za Kolumbijo, merjeno z BDP na uro dela. Povprečna produktivnost dela v državah OECD je leta 2023 znašala okoli 70 dolarjev na uro. Poleg tega se država spopada z zgodovinsko visokimi stopnjami izsiljevanja, ki močno prizadenejo predvsem mala in srednje velika podjetja (MSP) ter ogrožajo ustvarjanje delovnih mest. To situacijo je poudarila mehiška poslovna konfederacija Coparmex, ki opozarja na kritičen vpliv na gospodarstvo in podjetniški sektor.

Komisija za odpravo korupcije (KPK) je poglobila preiskavo o posamezniku, ki je naročil izterjavo 46 milijard rupij (približno 2,7 milijona evrov) v zameno za projekte cest v provinci Severna Sumatra. Preiskava se osredotoča na domnevne ukaze nadrejenih pri pobiranju provizij, vključuje pa zaslišanje začasnega regionalnega sekretarja in sledenje denarnemu toku. KPK preiskuje tudi tok denarja v zvezi s primerom podkupovanja, v katerega je vpleten neaktivni vodja Oddelka za javna dela in prostorsko načrtovanje (PUPR) province Severna Sumatra, Topan Obaja Putra Ginting.

Nekdanja vladna uradnica Catherine Austin Fitts trdi, da je bil Jeffrey Epstein poleg spolnega izsiljevanja vpleten tudi v pranje ogromnih vsot pogrešanega vladnega denarja, natančneje 21 bilijonov dolarjev iz ameriškega obrambnega ministrstva in HUD-a. Po njenem mnenju so ti skladi povezani z Epsteinovimi dejavnostmi. Medtem viri, ki so pregledali Epsteinove dokumente, zanikajo, da bi karkoli v njih potrjevalo teorije zarote, da je bil Epstein vohun.

Na področju kibernetske varnosti so zabeležili pomembne okrepitve, saj se je Paul Barhill pridružil podjetju Cyberify kot strateški partner, kar je odraz povečanih tržnih zahtev. Podjetje Seal Security pa je zbralo 13 milijonov dolarjev za pospešitev in razširitev svojih rešitev za odpravljanje ranljivosti odprtokodne kode. Omeniti velja tudi strateška partnerstva: C3SA in Mimic sta združila moči za krepitev odpornosti proti izsiljevalski programski opremi, Silvus Technologies in Commdex pa sta razširila dostop do radijskih sistemov StreamCaster® MANET za javni sektor. Poleg tega je UST Xpanxion pridobil pogodbo GSA IT Schedule 70 za zagotavljanje inovativnih IT rešitev zveznim agencijam, Valid Eval pa je bil izbran za podporo projektu G.I. obrambne inovacijske enote. Backblaze je posodobil svojo platformo z novimi funkcijami za varnost podjetij, vključno z opozorili o anomalijah, ki jih poganja umetna inteligenca, in izboljšavami v upravljanju podatkov. V ospredje so prišli tudi razvojni trendi, med katerimi se pričakuje, da bo umetna inteligenca ključnega pomena za orodja za varnost v oblaku do leta 2025, kar kaže na proaktiven boj proti kibernetskim grožnjam.

Na Hrvaškem so v zadnjem času obravnavali več kaznivih dejanj. Dubrovniško-neretvanska policijska uprava je zaključila preiskavo proti 30-letnemu državljanu Bosne in Hercegovine, osumljenemu izsiljevanja 2.648 evrov (več kot 5.100 KM) od 31-letnice, ki mu ni hotela nakazati denarja za hitri zaslužek prek stavnice. V Crikvenici je policija aretirala 36-letnega hrvaškega državljana zaradi posedovanja drog. Prav tako so na območju Dubrovnika prijavili 37-letno žensko zaradi protipravne gradnje na zaščitenem območju. Zadarska policija pa je prijela dva hrvaška državljana, stara 24 in 47 let, ki sta se izdajala za policista in izvajala prevare, tatvine ter hude tatvine, s preverjanjem ponarejenega denarja po domovih.

Primer izsiljevanja igralca Raoula Bove, ki se je sprva zdel kot običajna tračarska zgodba, je prerasel v škandal, ki ga preiskuje tožilstvo v Rimu. Preiskava, ki jo vodi tožilka Eliana Dolce s pomočjo pošte, razkriva ozadje domnevnega izsiljevanja. V središču pozornosti je Federico Monzino, 29-letni milanski podjetnik, ki naj bi Fabriziju Coroni posredoval avdio posnetke in sporočila iz klepeta med Bovo in Martino Ceretti. Monzinov odvetnik, Sirio Serafinelli, trdi, da Monzino ni avtor sporočil, posredoval pa naj bi jih zgolj Coroni, ki je edina oseba, ki ji je poslal zadevne klepete in avdio posnetke. Monzino zanika, da bi bil avtor spornih sporočil, vendar potrjuje, da je bil Corona edini, ki mu je posredoval sporne materiale.

Premier Ilie Bolojan je v torek izjavil, da nikoli ni podkupoval policije, čeprav so obstajale prakse, ko so trgovce ustavljali in jim iskali napake. Takrat sta obstajali dve možnosti: prejeti kazni ali rešiti zadevo na 'prijateljski' način.

V Varcaturu pri Neaplju je bil aretiran šestnajstletni fant, ker je ugrabil psa in zanj zahteval 450 evrov odkupnine. Poskus izsiljevanja, ki se je zgodil v Giuglianu (Neapelj), je bil rešen v nekaj urah. Mladostnik, ki je zahteval denar za vrnitev maltežanke, bo odgovarjal za poskus izsiljevanja. Za isto kaznivo dejanje je bil prijavljen tudi njegov oče.

V dveh ločenih primerih sta bila domnevna sektaška voditelja obsojena na zaporno kazen zaradi spolnih zlorab. V enem primeru je moral moški v zapor za pet let zaradi spolnih in bolečih dejanj, pri čemer je izkoriščal vero članov sekte. V Hamburgu pa so ustanovitelja skupnosti obsodili na zaporno kazen, ker je s grožnjami prekletstva in lažnimi obljubami več žensk prepričal v spolno izpolnjevanje njegovih želja, pri tem pa je izkoriščal njihovo zaupanje in vero.

Šestinštiridesetletni moški iz Kralovica je bil s strani policije iz Plzenskega obtožen izsiljevanja in nasilja proti uradni osebi. Po tem, ko se njegov klic na številko 158, kjer je želel podati kazensko ovadbo proti vladi, ni odvijal po njegovih željah, je začel groziti z umorom otrok na otroškem igrišču. Po prihodu policije je bil pridržan, vendar je kljub lisicam napadel in resno poškodoval enega izmed policistov. Moškemu so namerili skoraj dva promila alkohola v krvi.

Madžarski Index poroča, da naj bi ukrajinska tajna služba (SBU) izsiljevala zdravnika, ki je opravil obdukcijo madžarskega državljana Sebestyéna Józsefa, ki je umrl v Ukrajini. Poročila navajajo, da SBU pritiska na zdravnika, tako da grozi z mobilizacijo njegovega sina v vojsko. Sebestyén József je umrl pod nejasnimi okoliščinami, kar je sprožilo preiskave in ugibanja o morebitnem vmešavanju tujih sil.

Interpol je aretiral več kot 260 ljudi v 14 afriških državah zaradi spletnih prevar, vključno z izsiljevanjem. Žrtve so bile oškodovane za 48 milijonov randov.