Argentina je zabeležila znatne težave pri refinanciranju domačega dolga, saj ji ni uspelo v celoti obnoviti vseh zapadlih obveznosti. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Luis Caputo, je moralo ponuditi visoke obrestne mere, v nekaterih primerih tudi do 65%, da bi privabilo vlagatelje. Kljub temu je bilo refinanciranih le 76% zapadlih pasivov, kar kaže na precejšen primanjkljaj. To je bil prvi večji preizkus finančnega ministrstva po nedavni "krizi obrestnih mer" in poudarja nadaljnje pritiske na javne finance države.

Nemčija se spopada z zaskrbljujočim naraščanjem javnega dolga, ki presega tisoč milijard evrov. Čeprav država letno pobere okoli 950 milijard evrov davčnih prihodkov in dodatnih 870 milijard evrov prispevkov za socialne zavarovalnice, je vlada odobrila 850 milijard evrov novega zadolževanja. Kljub varčevalnim pozivom finančnega ministra, obstoju posebnih skladov in izjemam od dolžniške zavore, naj bi v proračunu zevala 172 milijard evrov velika luknja. Stanje kaže na izgubo nadzora nad javnimi financami v državi.

Konec leta 2024 je skupni javni dolg Nemčije narasel na več kot 2510 milijard evrov, kar je potrdil Zvezni statistični urad.

Javni dolg Nemčije je lani dosegel rekordnih 2.510,5 milijarde evrov, kar po podatkih Zveznega statističnega urada (Destatis) predstavlja 30.062 evrov na prebivalca. To je 669 evrov več kot leta 2023. Povečanje dolga odraža naraščajoče fiskalne pritiske.

Javni dolg Nemčije je konec leta 2024 dosegel rekordnih več kot 2.500 milijard evrov, kar pomeni eksplozijo dolga na prebivalca. Dolg na prebivalca je znašal 30.062 evrov, kar je nov porast v primerjavi z lanskim letom. Kljub splošnemu trendu povečanja dolga pa obstajajo velike regionalne razlike znotraj Nemčije.

Javni dolg Nemčije je lani presegel 2,5 bilijona evrov, kar je zgodovinsko najvišja vrednost. To pomeni, da vsak prebivalec Nemčije dolguje več kot 30 tisoč evrov. Podatke je objavil nemški statistični urad Destatis.

Ameriško finančno ministrstvo je zvišalo svojo oceno zadolževanja za tretje četrtletje na bilijon dolarjev, kar je precej več od prvotnih 554 milijard dolarjev. Namen tega povišanja je dopolnitev denarnega stanja. To odločitev so finančne agencije že predvidele, saj so opozorile na precejšen skok v potrebah po financiranju v tekočem četrtletju, ki znaša več kot 400 milijard dolarjev, s 554 milijard na 960 milijard dolarjev.

Indonezijska ministrica za finance Sri Mulyani je izdala predpise, ki Koperacijam vasi Merah Putih (Kopdes Merah Putih) omogočajo najem posojil pri bankah v višini do 3 milijarde indonezijskih rupij. Vlada si prizadeva pospešiti ustanavljanje 80.000 vaških in soseskih zadrug prek ugodnega financiranja, ki ga zagotavljajo državne banke Himbara. Sri Mulyani je ob tem poudarila previdnost pri teh posojilih. Poleg tega je ministrica predstavila tudi mehanizem za obravnavo morebitnih neplačil posojil s strani Kopdes Merah Putih. Cilj vlade je, da do avgusta 2025 deluje 10.000 Kopdes Merah Putih.

Mednarodna bonitetna agencija S&P Global je Indoneziji znova potrdila bonitetno oceno BBB s stabilnim obetom. Vzrok za ohranitev ocene so po navedbah S&P trdna gospodarska rast, preudarna ekonomska politika in sposobnost države, da preudarno upravlja z javnim dolgom. Vlada meni, da so te ocene odraz močnega indonezijskega gospodarstva.

Javni dolg Španije se je maja umiril na 102,3 % bruto domačega proizvoda (BDP), kar je dva odstotna točka manj kot leto prej. Kljub temu se je absolutni znesek dolga Administracij javnih oblasti (AAPP) povečal za skoraj 4 % v primerjavi z lanskim majem in dosegel 1,663 bilijona evrov. Ekonomisti v Sevilli medtem opozarjajo na zmanjšanje napovedi gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest za Španijo in Andaluzijo.

Maja se je javni dolg Španije povzpel na 1,663 bilijona evrov, kar je 3,8 % več kot v enakem obdobju lani. Kljub temu pa se je njegov delež v BDP znižal na 102,3 %, kar je dve odstotni točki manj kot pred letom dni.

Grčija je prek Agencije za upravljanje javnega dolga uspešno izdala novo desetletno državno obveznico, s katero si je izposodila štiri milijarde evrov. Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance Kiriakos Pierakakis je poudaril, da je bil donos obveznice 3,47-odstoten, kar je manj kot prejšnje leto, ko je znašal 3,63 odstotka. Uspeh je še toliko večji, ker so se evropske obrestne mere v istem obdobju zvišale za približno 25 bazičnih točk. Zanimanje vlagateljev je preseglo vsa pričakovanja in postavilo nove mejnike za grško gospodarstvo. Skupna vrednost ponudb je dosegla rekordnih 49,5 milijarde evrov, v postopku pa je sodelovalo več kot 330 investitorjev. To predstavlja največjo knjigo naročil v zgodovini izdajanja grškega dolga, kar po besedah ministra Pierakakisa potrjuje upravičenost vrnitve države v investicijski razred in krepi zaupanje v dolgoročno stabilnost države. Visoko povpraševanje bo neposredno vplivalo na zmanjšanje stroškov zadolževanja za državo, podjetja in državljane. Minister je v svoji izjavi na družbenih omrežjih izpostavil, da takšen rezultat na finančnih trgih zagotavlja podlago za nadaljnjo gospodarsko rast, stabilnost in optimizem. Izdaja obveznic velja za prepričljiv odgovor vsem, ki so dvomili v pomen pridobitve investicijske bonitetne ocene za grški finančni sistem.

Britanski dopustniki so to leto namesto plaž izbrali cenejše mestne oddihe, pri čemer so se vse bolj odločali za vzhodnoevropska mesta, kot so Krakov in Praga, namesto tradicionalnih počitniških destinacij. Lastniki avtodomov v Angliji pa so bili opozorjeni, da morajo za stroške zavarovanja odšteti od 250 do več kot 1000 funtov, odvisno od njihovih okoliščin.

Portugalska Agencija za upravljanje zakladnice in javnega dolga (IGCP) je sprožila kampanjo, s katero želi ozavestiti varčevalce o nujnosti posodobitve osebnih podatkov na varčevalnih računih. Kampanja, ki bo trajala do junija 2026, je namenjena povečanju varnosti in kakovosti storitev ter preprečevanju prevar. Poziv k posodobitvi podatkov je del prizadevanj za zaščito aforistov, kar je poudarilo tudi ministrstvo za finance.

V prvem četrtletju 2025 se je delež javnega dolga držav članic Evropske unije v primerjavi z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP) povečal na 81,8 odstotka, kar je povečanje v primerjavi z 81 odstotki v zadnjem četrtletju 2024. Medtem ko Bolgarija ohranja najnižje razmerje javnega dolga do BDP, Romunija beleži hitro rast javnega dolga. Kljub temu, da je romunski javni dolg (55,8 % BDP) še vedno pod povprečjem EU, se uvršča na tretje mesto po hitrosti naraščanja, kar kaže na zaskrbljujoč trend. Podatki so bili objavljeni s strani Eurostata.

Na dan, ko je predsednica napovedala pregled in objavo "pretiranih pokojnin" nekaterih delavcev v Pemexu, je bilo sporočeno, da bo ministrstvo za finance izdalo dolg na finančnih trgih. Cilj je okrepiti likvidnost podjetja in izpolniti kratkoročne obveznosti. Izdaja obveznic je del celovite finančne strategije naftne družbe, ki si prizadeva izboljšati likvidnost, optimizirati profil zapadlosti, zmanjšati obveznosti in finančne stroške.

Skupna zadolženost nefinančnega sektorja na Portugalskem, ki vključuje javno upravo, podjetja in posameznike, je maja narasla za približno 7,936 milijarde evrov in dosegla 839,136 milijarde evrov. Podatke je objavila Banka Portugalske (BdP). Skupni dolg družin, podjetij in države je tako presegel 893,100 milijarde evrov. Znotraj tega povečanja se je zadolženost podjetij povečala za približno 2,329 milijarde evrov.

Mehiško ministrstvo za finance je objavilo, da bo izvedlo operacijo za izboljšanje likvidnosti državne naftne družbe Petróleos Mexicanos (Pemex) in okrepitev njenega finančnega položaja. Cilj je pomagati podjetju izpolniti kratkoročne obveznosti, predvsem poplačilo dolga, z izdajo pre-kapitaliziranih bankovcev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Detroitu izjavil, da je njegova administracija premagala inflacijo in da cene živil v trgovinah hitro upadajo, kar pa je v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o indeksu potrošniških cen (CPI). Podatki za december so namreč pokazali 0,7-odstotno mesečno rast cen hrane, kar predstavlja največji skok v zadnjih treh letih. Analize kažejo, da so se nekatera osnovna živila, kot so kava, govedina in sladkarije, v zadnjem letu podražila celo z dvoznamčnimi stopnjami, kar močno obremenjuje gospodinjstva z nižjimi prihodki. Kritike na račun predsednikove gospodarske politike je podal tudi uredniški odbor časnika Wall Street Journal, ki opozarja na razkorak med uradno retoriko in finančno realnostjo Američanov. Časnik navaja, da se je rast realnih urnih postavk ustavila, inflacija v ključnih sektorjih, kot so stanovanja, zdravstvena oskrba in energija, pa izničuje morebitne dvige plač. Trumpove napovedi o novih carinah bi lahko po ocenah strokovnjakov letne stroške ameriških družin povečale še za dodatnih 5.000 dolarjev, kar stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnje kupne moči. Čeprav Trump trdi, da gospodarstvo pod njegovim vodstvom beleži rekordno rast in naložbe, ekonomski kazalniki kažejo na stagflacijo v določenih segmentih. Medtem ko skupna inflacija ne raste več strmo, se tudi ne znižuje, kar ustvarja občutek finančne negotovosti med prebivalstvom. Nasprotujoče si trditve o stanju gospodarstva postajajo osrednja točka političnih razprav, saj se ameriška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, ki so v nasprotju s predsednikovimi optimističnimi izjavami.

Mednarodni denarni sklad (MMF) je v svojem letnem poročilu pohvalil Italijo, saj je država pokazala »odpornost« v negotovih globalnih razmerah. Analitiki so pozitivno ocenili ekonomske politike, pri čemer so izpostavili izboljšanje zaposlovanja in zmanjšanje primanjkljaja. Poročilo navaja, da je boljši proračunski rezultat v letu 2024 omogočil vrnitev k primarnemu presežku. MMF sicer poudarja, da so potrebne nadaljnje reforme za doseganje rasti in da je ključnega pomena nadaljevanje fiskalne konsolidacije za zmanjšanje javnega dolga.