V Parku skulptur Seča pri Portorožu se je začel mednarodni kiparski simpozij Forma Viva 2025, ki bo trajal do 11. oktobra. Simpozij poudarja povezavo med preteklostjo in sedanjostjo, saj predstavlja delo dveh italijanskih umetnikov: Alda Caloja, ki je v Portorožu ustvarjal v 60. letih, in njegovega pranečaka Giorgia Andreotte C.

Svetovno priznani kipar Fritz Koenig, kulturna ikona Bavarske, je odprl vrata svojega posestva "Ganslberg" v Landshutu za obiskovalce. S tem so se odprla vprašanja o prihodnosti tega kraja ustvarjalnosti, ki je dom pomembnemu umetniškemu opusu.

V Asbecker Stiftu bo na ogled posebna razstava slik in skulptur Stephana Oppermanna, ki nadaljuje dvajsetletno tradicijo predstavljanja moderne umetnosti v tamkajšnjem dormitoriju. Hkrati pa bo Galerija ob Citadeli gostila razstavo, ki bo izpostavila papir kot umetniški medij, prikazujoč dela treh umetnikov in njihovo presenetljivo vsestranskost.

V Muzeju premogovništva so odprli skupinsko kiparsko razstavo "Od lesa k premogu". Razstava prikazuje dela, ki so nastala na državni kiparski delavnici v Gaberkah pri Šoštanju pod vodstvom Dragice Čadež, letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo. Tema delavnice je bila posvečena 150-letnici pridobivanja premoga v Šaleški dolini, razstavljena pa so dela 14 avtorjev, ustvarjena iz lesa.

Po skoraj petih letih so na bazo stolpa stolnice Notre-Dame v Parizu ponovno namestili vseh šestnajst kipov, ki krasijo njen obod. Zadnji kip, sveti Tomaž, ki ni bil poškodovan v požaru leta 2019, je bil nameščen v četrtek, kar je simboličen zaključek prenove stolpa. Kipi bodo v celoti vidni konec avgusta, ko bodo odstranjena še preostala gradbena odra.

Salzburški Residenzplatz je obogaten s petimi monumentalnimi ženskimi glavami iz litine, ki jih je ustvaril katalonski umetnik Jaume Plensa. Skulpture, ki so del projekta "Secret Garden", so postavljene okoli vodnjaka in bodo na ogled do 29. avgusta. Projekt poudarja vidnost žensk ter vabi k premisleku o naravi umetnosti in javnega prostora, saj obiskovalce nagovarja z vprašanjem, ali gre za ploščo ali skulpturo, prostor ali trg.

Muzej sodobne umetnosti v Beogradu (MSUB) je 30. julija obeležil mednarodni dan prijateljstva z vodenjem po razstavi 'Svetlucavo prijateljstvo' kiparja Zdravka Joksimovića. Dogodek je potekal med 16. in 19. uro v stavbi MSUB na Ušću.

V UGM Kabinetu v Mariboru je odprta razstava kiparke Polone Maher z naslovom Vrvež. Umetnica se po daljšem obdobju vrača v mariborski umetniški prostor in predstavlja nov opus, ki ga je razvijala zadnja leta. Po odprtju razstave je sledil pogovor z umetnico, ki je rojena v Mariboru.

V dunajski Albertini bo od 14. novembra na ogled razstava »Motherscape«, posvečena delu Leiko Ikemure. Osrednji eksponat je 3,40 metra visok in 700 kilogramov težak januški zajec. Japonska umetnica v svojih delih, ki obsegajo slikarstvo, kiparstvo in video, povezuje človeka in naravo. Direktor Ralph Gleis, ki je razstavo tudi kuriral, jo opisuje kot »mojstrico fluidnosti«.

Dakota Johnson je v Los Angelesu moderirala pogovor o novem filmu "Bugonia", v katerem so sodelovali Yorgos Lanthimos, Emma Stone in Jesse Plemons. Igralka se je grškemu režiserju šaljivo ponudila za vlogo v njegovem naslednjem projektu in dodala, da obstajajo tudi druge igralke poleg Emme Stone. Povedala je tudi, da si je film ogledala dvakrat v 24 urah.

Arheologi so ustvarili 3D-model stoletja starega kamnoloma nedokončanih kamnitih kipov glav na Velikonočnem otoku. Ta model ponuja nove informacije o tem, kako so bili ti spomeniki izdelani in kakšna je bila polinezijska družba, ki jih je ustvarila. Velikonočni otok, znan tudi kot Rapa Nui, je slaven po svojih velikanskih skulpturah.

V Londonu so odkrili bronasti kip bollywoodskih zvezd Shah Rukha Khana in Kajol na trgu Leicester Square, s čimer so obeležili 30. obletnico filma 'Dilwale Dulhania Le Jayenge' (DDLJ). Kip prikazuje slavni par v ikonični pozi iz filma, ki je bil prvič predvajan pred 30 leti in je še danes najdlje predvajani indijski film.

V muzeju Prado v Španiji so odprli razstavo, kjer so dela madridskega umetnika Juana Muñoza postavljena ob bok klasičnim mojstrovinam. Prepoznavne figure Juana Muñoza ustvarjajo dialog s preteklostjo in obiskovalci, ki jih umetnik vabi v muzej z razstavljenimi deli že na ulici.

V domačem kraju Alboraia v bližini Valencije je v 89. letu starosti umrl Enric Mestre, ki je veljal za enega najpomembnejših predstavnikov sodobne umetniške keramike in kiparstva na svetu. Njegovo delo je zaznamovala uporaba geometrijskih likov ter nenehno raziskovanje dialoga med materijo, svetlobo in prostorom. Kot akademski kipar in profesor je Mestre pomembno vplival na razvoj stroke, svoja dela pa je tekom desetletja dolge kariere razstavljal po številnih galerijah v Evropi in Aziji. Mestre je bil za svoje umetniške dosežke večkrat odlikovan, med drugim je že leta 1972 prejel nagrado na prestižnem tekmovanju v Manisesu. Njegova zapuščina ostaja vidna predvsem v javnih prostorih njegovega rojstnega kraja, kjer so njegove skulpture postavljene v mestni hiši, kulturnem domu in na več trgih. Nazadnje se je v javnosti pojavil novembra lani, ko so mu v Narodnem muzeju keramike in dekorativne umetnosti González Martí podelili priznanje za poklicno odličnost. Mestni svet občine Alboraia se je umetniku poklonil z izjavo, v kateri so ga označili za mednarodno avtoriteto, ki je s svojim slogom neizbrisno zaznamovala sodobno umetnost.