Španski kmetje so v več delih države nadaljevali protestne aktivnosti proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur. Lokalni pridelovalci opozarjajo, da bi uveljavitev sporazuma povečala pritisk na evropsko kmetijstvo in lokalne proizvajalce postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z uvozom iz Južne Amerike. Protestniki trdijo, da sporazum spodkopava evropske standarde kakovosti in okoljske predpise, saj naj bi uvoženi izdelki prihajali s trgov, kjer veljajo precej ohlapnejša pravila. Kmetijske organizacije zahtevajo takojšnjo ustavitev pogajanj, saj se spopadajo z naraščajočimi stroški proizvodnje in vse večjo konkurenco na svetovnem trgu. Dogajanje v Španiji je del širšega vala kmetijskih uporov v Evropski uniji, kjer kmetje v različnih državah članicah izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko Bruslja. Shodi vključujejo zapore cest s traktorji in javne manifestacije, s katerimi želijo pritisniti na vlado v Madridu in Evropsko komisijo pred končnim sprejetjem dokumenta.

Poslanka CUP Laia Estrada je v katalonskem parlamentu raztrgala fotografijo kralja Filipa VI., kar je povzročilo razburjenje in obsodbe. Med razpravo o predlogu Ljudske stranke (PP) o šibkosti države v Kataloniji je Estrada obrnila fotografijo in jo nato raztrgala, z besedami, da 'Katalonci nimajo kralja'. Incident je bil deležen močnih kritik s strani PP in Vox, ki sta dejanje označila kot nespoštovanje do vodje države. Omenjeni dogodek je bil že predhodno omenjen v posodobitvah, vendar so novi članki dodali podrobnosti o odzivu in specifičnih okoliščinah dogodka, vključno z navedbo, da se je to zgodilo 'z odobritvijo mize parlamenta'.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je v torek ob 13. uri v palači Maksimos sestal s predstavniki kmetov, da bi razpravljali o prihodnosti primarnega sektorja in reševanju kmetijske krize. Srečanje je veljalo za prelomen trenutek v večtedenskih protestih, saj so kmetje s cestnimi zapaporami po vsej državi zahtevali večjo finančno podporo in zmanjšanje stroškov pridelave. Kmetje iz severne Grčije, zbrani na območju Malgare, so pred srečanjem izbrali pet delegatov, ki so v imenu sedmih regij Osrednje Makedonije predstavili skupne zahteve. Njihov cilj je bil predvsem doseči maksimalno izrabo proračunskih sredstev za kmetijstvo, medtem ko je vlada vnaprej napovedala sveženj pomoči v vrednosti 3,3 milijarde evrov, a obenem postavila jasne omejitve glede dodatnih finančnih obremenitev države. Napetost pred pogajanji je bila visoka, saj so kmetijski sindikati poudarili, da sama prisotnost na pogovorih ne pomeni konca protestnih aktivnosti. Vlada je s pripravljenim načrtom za prenovo kmetijstva skušala najti pot do sporazuma, ki bi preprečil nadaljnje zaustavljanje prometa in gospodarsko škodo, ki jo povzročajo zapore na ključnih prometnih vozliščih.

Ministrica Srednjega Porenja je izrazila močno kritiko do načrtov Evropske unije glede kmetijske politike in pozvala k podpori Zvezne vlade. Opozorila je, da bi lahko ti načrti pomenili izgubo več kot 200 milijonov evrov za kmetovalce v Brandenburgu. Kritike na račun predlogov Evropske komisije o prihodnjih kmetijskih subvencijah so se pojavile tako s strani vzhodnonemških zveznih dežel kot tudi okoljevarstvenih organizacij.

Evropska komisija je v svojem predlogu večletnega proračuna za obdobje 2028–2034 Španiji namenila 79,9 milijarde evrov za regionalne sklade in kmetijsko pomoč, kar predstavlja skoraj 20-odstotno zmanjšanje. Medtem bo Italija v istem obdobju prejela 86,6 milijarde evrov. Ta sredstva so del širšega proračunskega okvira, o katerem so razpravljale članice EU, vključno s Portugalsko, ki ji je bilo predhodno dodeljenih 33,5 milijarde evrov.

Združenje indijskih proizvajalcev mikro gnojil (IMMA) je pred pripravo zveznega proračuna za leto 2026 vlado pozvalo k uvedbi enotnega 5-odstotnega davka na blago in storitve (GST) za vsa gnojila, ki so navedena v odredbi o nadzoru gnojil. Trenutna ureditev povzroča težave zaradi obrnjene davčne strukture, kjer so surovine in storitve obdavčene po višji stopnji kot končni izdelki. To vodi do kopičenja presežnih vhodnih davčnih dobropisov, kar podjetjem onemogoča dostop do obratnega kapitala. Poleg davčne reforme industrija zahteva tudi vzpostavitev jasnega in časovno omejenega mehanizma za hitrejše vračilo presežnih davčnih dobropisov. Predsednik združenja Rahul Mirchandani je poudaril, da trenutni sistem zaklepa ključna finančna sredstva, ki bi jih proizvajalci sicer lahko namenili za razvoj in proizvodnjo. Združenje hkrati predlaga uvedbo enotnega sistema licenciranja, ki bi poenostavil poslovanje v tem reguliranem sektorju. Čeprav so v panogi reformo GST 2.0 označili za prelomno, predvsem zaradi znižanja davka na določene mešanice z 12 na 5 odstotkov, proizvajalci opozarjajo, da so potrebne dodatne prilagoditve za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Indijska ministrica za finance Nirmala Sitharaman bo o teh predlogih odločala v okviru priprave novega proračunskega načrta, ki bo ključen za kmetijski sektor države.

V Franciji se je razplamtela polemika glede zakona Duplomb, ki je bil sprejet 8. julija in naj bi odpravil omejitve pri delu kmetov. Zakon, ki med drugim predvideva ukrepe za shranjevanje vode, uporabo acetamiprida in velike farme, je naletel na močan odpor med kmeti in državljani. Peticija proti zakonu je do 20. julija zbrala že skoraj milijon podpisov, med njimi tudi podpis kmetovalca iz Mayenne, Laurenta Bruneta, ki meni, da zakon ne bo zagotovil minimalnega dohodka kmetom in da mu primanjkuje dialoga.

Več sto kmetov iz držav Beneluksa se je zbralo na Velikem trgu v Bruslju, kjer so v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško organizacijo Mercosur odložili več ton krompirja. Protestniki trdijo, da napovedani sporazum o prosti trgovini neposredno ogroža kmetijski sektor v Evropski uniji in spodkopava razvoj lokalnih kmetijskih skladov. Kmetje iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga poudarjajo, da bodo južnoameriški proizvodi zaradi nižjih standardov in stroškov proizvodnje predstavljali nelojalno konkurenco evropskim pridelovalcem. S svojo akcijo v središču evropske prestolnice so želeli opozoriti odločevalce na resne posledice, ki bi jih takšna politična odločitev prinesla za preživetje družinskih kmetij v regiji. Dogodek predstavlja del širšega vala nezadovoljstva v evropskem kmetijstvu, kjer se proizvajalci spopadajo z vedno strožjimi okoljskimi regulacijami na eni strani ter pritiski globalne trgovine na drugi. Današnji protest v Bruslju je bil izveden na simbolni lokaciji, s čimer so kmetje neposredno naslovili institucije EU, ki vodijo pogajanja z blokom Mercosur.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je napovedalo, da bo pozorno spremljalo izvajanje trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Odločitev temelji na naraščajoči zaskrbljenosti slovenskih kmetov, ki v sporazumu vidijo grožnjo domači pridelavi hrane in konkurenčnosti na trgu. Ministrstvo se je zavezalo k zaščiti nacionalnih interesov v kmetijskem sektorju. V primeru zaznanih tveganj ali negativnih vplivov na slovensko kmetijstvo so oblasti napovedale takojšnje ukrepanje. To vključuje uporabo vseh razpoložljivih zaščitnih mehanizmov, ki jih dopušča mednarodna in evropska zakonodaja. S tem želi vlada zagotoviti, da uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz držav Južne Amerike ne bi neupravičeno ogrozil stabilnosti domačih kmetij. Napovedano spremljanje sporazuma odraža širšo razpravo znotraj Evropske unije, kjer se več držav spopada s podobnimi pomisleki glede standardov kakovosti in okoljskih zahtev, ki veljajo za proizvajalce v skupini Mercosur. Ministrstvo obljublja, da bo slovenski kmet ostal v središču njihove politike, hkrati pa bo Slovenija zahtevala dosledno spoštovanje dogovorjenih pravil na ravni celotne unije.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

Na tisoče irskih kmetov je protestiralo na ulicah Athlona zaradi zaskrbljenosti glede vpliva trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem na irsko govedorejsko industrijo.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je na obeležitvi desete obletnice svojega vodenja vladajoče stranke Nova demokracija v Moshatu poudaril pomen zvestobe resnici in opozoril pred naraščajočim populizmom. V svojem nagovoru je izpostavil, da njegova vlada služi "pogodbi o resnici", pri čemer ostaja neomajna tudi v situacijah, ko so sprejete odločitve morda nepriljubljene v javnosti. Micotakis je poudaril, da je v zadnjem desetletju stranko transformiral in utrdil njeno vlogo v grškem političnem prostoru. Ob analizi svoje politične poti je premier spomnil na svoje začetke leta 2016, ko je s prevzemom vodenja stranke povzročil politični preobrat, ki je kasneje vodil do dvojne zmage na parlamentarnih volitvah leta 2023. Izpostavil je svojo strategijo odzivanja na podcenjevanje s strani političnih tekmecev, kar je po njegovih besedah ključno zaznamovalo njegovo kariero. Po mnenju Micotakisa je prav resnost in izogibanje populističnim obljubam tisto, kar je Novi demokraciji omogočilo stabilno vodenje države. Dogodek je služil ne le kot proslava preteklih dosežkov, temveč tudi kot ponovna potrditev politične usmeritve trenutne grške vlade. Micotakis je obiskovalcem in članom stranke sporočil, da ostaja zavezan reformam in stabilnosti, ne glede na pritiske opozicije. Poudarek na nevarnosti populizma v evropskem kontekstu kaže na premierjevo željo po ohranitvi Grčije kot predvidljive in stabilne partnerice znotraj Evropske unije.

V letu dni po napovedi vlade o ukinitvi oprostitve plačila dediščine za kmete je rekordno število kmetij prenehalo delovati. Uradni podatki kažejo, da je bilo v zadnjem letu zaprtih 6.365 podjetij v sektorjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Kmetijska govornica DUP je izrazila zahtevo po preobratu vladne politike glede davka na kmetijske zapuščine, saj vlada pogosto spreminja svoje odločitve.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Mestna občina Taichung na Tajvanu je 2. januarja 2026 uvedla nov program subvencioniranja nakupa gospodinjskih naprav za predelavo bioloških odpadkov, ki je naletel na izjemen odziv javnosti. V prvih treh dneh odprtja razpisa je občina prejela že skoraj 5000 vlog, kar predstavlja polovico vseh razpoložljivih sredstev, predvidenih za 10.000 naprav. Vsako gospodinjstvo je upravičeno do subvencije v višini 5000 tajvanskih dolarjev. Županja Lu Shiow-yen je poudarila, da je Taichung trenutno edino izmed šestih tajvanskih metropolitanskih mest, ki izvaja tovrstno politiko v takšnem obsegu. Zaradi hitrega kopnenja razpoložljivih mest in pozivov mestnih svetnikov k razširitvi programa je županja napovedala, da bo občinska uprava v prihodnjih dneh ocenila trende prijav in preučila možnost povečanja proračunskih sredstev za dodatne subvencije. Ukrep je tesno povezan z novo državno politiko, ki gospodinjstvom prepoveduje uporabo kuhinjskih odpadkov za krmo prašičev, kar spodbuja potrebo po alternativnih načinih predelave odpadkov na domu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je obiskal ministrstvo za kmetijstvo, kjer je izpostavil nujnost neprekinjenega izvajanja državnih storitev in ohranjanja zastavljenih programov. Med delovnim obiskom je pregledal aktualno stanje na področju oskrbe z osnovnimi dobrinami ter analiziral strateške načrte kmetijskega sektorja. Pezeškian je poudaril, da sta upravna kohezija in doslednost pri izvajanju vladnih politik ključna dejavnika za stabilnost države. Predsednik je v svojem nagovoru uradnikom pojasnil, da se pot služenja državljanom ne sme ustaviti kljub morebitnim političnim ali organizacijskim izzivom. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in spremljanju zalog nujnih življenjskih potrebščin, kar ostaja prioriteta njegove administracije v trenutnih gospodarskih razmerah. Obisk predstavlja del širših prizadevanj za konsolidacijo vodenja v ključnih državnih institucijah.

Slovenska vlada se je na seji seznanila z odstopom Ervina Kosija, ki je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kosi je svoj odstop obrazložil z osebnimi razlogi, funkcija pa mu po uradni dolžnosti preneha veljati v sredo. Gre za zamenjavo v ožjem vodstvu kmetijskega resorja, ki ga trenutno vodi ministrica Mateja Čalušić. Poleg seznanitve z odstopom je vlada na istem področju sprejela tudi kadrovsko odločitev o imenovanju novega vodstva na operativni ravni. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo je bil imenovan Boštjan Ključevšek. Ta bo prevzel vodenje ključnega direktorata v času, ko se resor sooča z različnimi zahtevami kmetijskih organizacij in izzivi pri prilagajanju evropski kmetijski politiki. Kadrovske spremembe so v slovenski politiki na ravni državnih sekretarjev sicer razmeroma pogost pojav pri preoblikovanju ožjih ekip znotraj posameznih ministrstev.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.