Več sto francoskih kmetov se je danes ponovno zbralo na ulicah Pariza, da bi izrazili svoje nasprotovanje predvidenemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko blokado Mercosur. Protestniki so z zborovanjem v prestolnici opozorili na po njihovem mnenju uničujoče posledice, ki bi jih sporazum prinesel francoskemu kmetijstvu, predvsem zaradi nelojalne konkurence cenejših proizvodov iz Južne Amerike. Gibanje, ki so ga poimenovali kmečki upor, se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, saj kmetje od vlade zahtevajo zaščito domače proizvodnje in strožje okoljske standarde za uvožene izdelke. Protesti so povzročili zastoje v središču Pariza, kmetje pa so s svojo prisotnostjo ponovno opozorili na dolgotrajne težave, ki pestijo agroživilski sektor v državi. Današnje demonstracije so del širšega vala nezadovoljstva v Franciji, kjer se kmetje že dlje časa spopadajo z upadajočimi prihodki in naraščajočimi stroški proizvodnje. Francoska vlada je glede sporazuma z Mercosurjem pod velikim pritiskom, saj kmetje pričakujejo jasna zagotovila, da njihovi interesi pri pogajanjih v Bruslju ne bodo zapostavljeni.

Poslanka CUP Laia Estrada je v katalonskem parlamentu raztrgala fotografijo kralja Filipa VI., kar je povzročilo razburjenje in obsodbe. Med razpravo o predlogu Ljudske stranke (PP) o šibkosti države v Kataloniji je Estrada obrnila fotografijo in jo nato raztrgala, z besedami, da 'Katalonci nimajo kralja'. Incident je bil deležen močnih kritik s strani PP in Vox, ki sta dejanje označila kot nespoštovanje do vodje države. Omenjeni dogodek je bil že predhodno omenjen v posodobitvah, vendar so novi članki dodali podrobnosti o odzivu in specifičnih okoliščinah dogodka, vključno z navedbo, da se je to zgodilo 'z odobritvijo mize parlamenta'.

Ministrica Srednjega Porenja je izrazila močno kritiko do načrtov Evropske unije glede kmetijske politike in pozvala k podpori Zvezne vlade. Opozorila je, da bi lahko ti načrti pomenili izgubo več kot 200 milijonov evrov za kmetovalce v Brandenburgu. Kritike na račun predlogov Evropske komisije o prihodnjih kmetijskih subvencijah so se pojavile tako s strani vzhodnonemških zveznih dežel kot tudi okoljevarstvenih organizacij.

Predstavniki 14 kmetijskih blokad in rejcev živine so se v palači Maksimos sestali z grškim premierjem Kiriakosom Mitsotakisom, vendar pogovori niso prinesli dokončne rešitve sporov. Srečanje, ki je trajalo več kot tri ure in pol, je vključevalo 25 predstavnikov kmetov, ki so poudarili, da so rešitve mogoče le skozi dialog, vendar trenutni vladni predlogi ne zadostujejo njihovim zahtevam glede visokih stroškov pridelave in energentov. Kljub temu da so nekateri udeleženci pogovor opisali kot vsebinski in odkrit, so predstavniki kmetov iz Malgare in drugih regij izrazili nezadovoljstvo nad izidom pogajanj. Konstantinos Anestidis, sindikalni predstavnik iz Malgare, je srečanje označil za neuspešno in opozoril na možnost ponovnih blokad cest po vsej državi. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji finančni pomoči in sistemskih spremembah v kmetijski politiki. Zaradi neizpolnjenih pričakovanj so kmetijski sindikati že napovedali nove sestanke, na katerih bodo usklajevali nadaljnje korake in stopnjevanje protestnih aktivnosti. Vlada na drugi strani poudarja, da so njene finančne zmogljivosti omejene, kar nakazuje na nadaljnje obdobje socialnih nemirov v kmetijskem sektorju.

Evropska komisija je v svojem predlogu večletnega proračuna za obdobje 2028–2034 Španiji namenila 79,9 milijarde evrov za regionalne sklade in kmetijsko pomoč, kar predstavlja skoraj 20-odstotno zmanjšanje. Medtem bo Italija v istem obdobju prejela 86,6 milijarde evrov. Ta sredstva so del širšega proračunskega okvira, o katerem so razpravljale članice EU, vključno s Portugalsko, ki ji je bilo predhodno dodeljenih 33,5 milijarde evrov.

V Franciji se je razplamtela polemika glede zakona Duplomb, ki je bil sprejet 8. julija in naj bi odpravil omejitve pri delu kmetov. Zakon, ki med drugim predvideva ukrepe za shranjevanje vode, uporabo acetamiprida in velike farme, je naletel na močan odpor med kmeti in državljani. Peticija proti zakonu je do 20. julija zbrala že skoraj milijon podpisov, med njimi tudi podpis kmetovalca iz Mayenne, Laurenta Bruneta, ki meni, da zakon ne bo zagotovil minimalnega dohodka kmetom in da mu primanjkuje dialoga.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je pristojno ministrstvo pozvala k nemudovitemu ukrepanju po neuspešnem razpisu za naložbe gorskih kmetij, na katerem je bilo zavrnjenih kar tri četrtine vlog. Po mnenju zbornice takšen izid predstavlja ogromno škodo za kmetije, ki so ključne za slovensko pridelavo in prirejo hrane ter ohranjanje poseljenosti podeželja. Predstavniki kmetov zahtevajo pripravo novega razpisa in prerazporeditev neporabljenih sredstev iz preteklih programskih obdobij. V KGZS poudarjajo, da so gorske kmetije zaradi težjih pogojev gospodarjenja v specifičnem položaju in nujno potrebujejo investicijska sredstva za posodobitev proizvodnje. Neuspeh trenutnega razpisa po njihovem mnenju ogroža dolgoročno stabilnost teh kmetijskih gospodarstev, zato od ministrstva pričakujejo hitre rešitve, ki bodo omogočile črpanje razpoložljive pomoči brez nepotrebnih administrativnih ovir. Zbornica izpostavlja, da bi morala država bolje prepoznati strateški pomen gorskih območij za slovensko kmetijstvo. Poleg zagotavljanja hrane te kmetije opravljajo tudi pomembno ekološko in varstveno funkcijo, zato bi morali biti razpisni pogoji v prihodnje bolj prilagojeni njihovim dejanskim zmožnostim in potrebam na terenu.

Predstavniki mest Taipei, Novi Taipei, Keelung in Taoyuan so na skupnem sestanku sprejeli odločitev, da bodo lokalne oblasti same zagotovile sredstva za premostitveno financiranje subvencij za mesečne vozovnice TPASS. Odločitev je bila sprejeta zaradi zastoja pri sprejemanju državnega proračuna v tajvanskem parlamentu, kar je resno ogrozilo nemoteno delovanje sistema subvencioniranih prevozov, ki jih uporablja več milijonov potnikov. Lokalni uradniki ocenjujejo, da bodo z lastnimi sredstvi lahko pokrivali stroške subvencij do konca maja oziroma začetka junija prihodnjega leta. Služba za promet mesta Taipei je pojasnila, da bi ukinitev državnih subvencij za potnike pomenila znatno finančno obremenitev, saj bi se mesečni stroški za povprečnega uporabnika lahko povečali za približno 900 tajvanskih dolarjev. Štiri mesta so zato pozvala osrednjo vlado, naj nemudoma pripravi načrt za izredne razmere in pospeši pogajanja v parlamentu, da bi preprečili popolno prekinitev financiranja po izteku lokalnih sredstev. Kljub političnim napetostim med vladajočo stranko in opozicijo, ki blokira proračun, ostaja prednostna naloga zagotavljanje nemotenih storitev za dnevne migrante. Kritiki iz vrst opozicijskih mestnih svetnikov so sicer opozorili, da so sklepi sestanka pomanjkljivi, saj ne rešujejo dolgoročne finančne vzdržnosti sistema brez državne pomoči. Medtem ko lokalne oblasti prevzemajo finančno breme, se v javnosti stopnjuje pritisk na parlamentarne stranke, naj dosežejo kompromis glede proračunskih postavk. Urad za avtoceste je ob tem sporočil, da spremljajo razmere in si prizadevajo za čimprejšnjo razrešitev finančnega zastoja na državni ravni.

V Grčiji ostaja negotovo, ali se bodo delegacije kmetov, ki že od novembra protestirajo zaradi slabega gospodarskega položaja, v torek udeležile načrtovanega srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisom. Predstavniki t. i. Vsegrškega komiteja, ki združuje 57 blokad po vsej državi, so že vnaprej zavrnili sodelovanje, saj vladi očitajo poskuse razbijanja enotnosti gibanja. Spor je nastal zaradi vladne zahteve, da se pogajanja izvedejo v dveh ločenih skupinah, kar kmetje razumejo kot načrtno vnašanje razdora med protestnike. Namestnik grškega premierja Kostis Hacidakis je poudaril, da so finančne možnosti za pomoč kmetijstvu omejene ne le z državnim proračunom, temveč tudi s skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Po njegovih besedah je vlada že odobrila 3,8 milijarde evrov pomoči za leto 2025 in v veliki meri izpolnila 20 od 27 zahtev sindikatov. Hacidakis je ravnanje nekaterih sindikalnih voditeljev označil za nerazumljivo in namignil, da v ozadju protesta stojijo strankarski interesi, ki onemogočajo konstruktiven dialog. Kmetje, ki s traktorji občasno popolnoma blokirajo ključne prometnice, pristanišča in mejne prehode, vztrajajo pri svojih zahtevah po nižjih stroških proizvodnje in višjih odkupnih cenah. Medtem ko vlada trdi, da zavzema zmerno stališče in si želi dialoga, se na terenu stopnjujejo pritiski, saj kmetje šele na posameznih blokadah odločajo o morebitnih prihodnjih korakih. Napetosti tako ostajajo visoke, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje glede oblike in vsebine pogovorov.

Kmetje iz Tesalije in Zahodne Makedonije, ki so del Vsegrške komisije blokad, so se odločili, da se ne bodo udeležili srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisem v Atenah, saj menijo, da je dialog z njim le farsa. Kmetje iz Siatiste so napovedali zaprtje avtoceste Egnatia v torek. Kmetje so obtožili vlado, da ne izpolnjuje njihovih zahtev in jih poskuša manipulirati, zato so napovedali stopnjevanje protestov.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Forum za kmetijstvo in podeželje pri Slovenski demokratski stranki (SDS) je ostro nasprotoval podpori trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in državami skupine Mercosur. Po njihovih navedbah naj bi vlada pod vodstvom Roberta Goloba s svojo politiko neposredno ogrožala slovensko kmetijstvo. Predstavniki foruma so poudarili, da gre pri sporazumu za napačno in škodljivo odločitev, ki bo imela dolgoročne negativne posledice za slovenske pridelovalce hrane. Kritiki sporazuma opozarjajo, da bi dodatno odpiranje trga za kmetijske proizvode iz Južne Amerike ogrozilo prehransko varnost države in prihodnost podeželja. Posebej so izpostavili ogroženost obstoja slovenskih družinskih kmetij, ki bi se težko kosale z uvozom cenejših proizvodov. V forumu vladi očitajo neodgovorno ravnanje in domnevno pomanjkanje zanimanja za usodo domačega kmeta pred prihajajočimi volitvami. Politična razprava o sporazumu Mercosur odseva širše nestrinjanje v evropskem kmetijskem sektorju, kjer kmetje zahtevajo strožje standarde za uvoženo blago. V slovenskem kontekstu opozicija uporablja to temo za kritiko aktualne izvršilne oblasti, češ da ne ščiti nacionalnih interesov na področju samooskrbe s hrano. Vlada se na te očitke v okviru predstavljenih besedil še ni odzvala.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

V letu dni po napovedi vlade o ukinitvi oprostitve plačila dediščine za kmete je rekordno število kmetij prenehalo delovati. Uradni podatki kažejo, da je bilo v zadnjem letu zaprtih 6.365 podjetij v sektorjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Kmetijska govornica DUP je izrazila zahtevo po preobratu vladne politike glede davka na kmetijske zapuščine, saj vlada pogosto spreminja svoje odločitve.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Mestna občina Taichung na Tajvanu je 2. januarja 2026 uvedla nov program subvencioniranja nakupa gospodinjskih naprav za predelavo bioloških odpadkov, ki je naletel na izjemen odziv javnosti. V prvih treh dneh odprtja razpisa je občina prejela že skoraj 5000 vlog, kar predstavlja polovico vseh razpoložljivih sredstev, predvidenih za 10.000 naprav. Vsako gospodinjstvo je upravičeno do subvencije v višini 5000 tajvanskih dolarjev. Županja Lu Shiow-yen je poudarila, da je Taichung trenutno edino izmed šestih tajvanskih metropolitanskih mest, ki izvaja tovrstno politiko v takšnem obsegu. Zaradi hitrega kopnenja razpoložljivih mest in pozivov mestnih svetnikov k razširitvi programa je županja napovedala, da bo občinska uprava v prihodnjih dneh ocenila trende prijav in preučila možnost povečanja proračunskih sredstev za dodatne subvencije. Ukrep je tesno povezan z novo državno politiko, ki gospodinjstvom prepoveduje uporabo kuhinjskih odpadkov za krmo prašičev, kar spodbuja potrebo po alternativnih načinih predelave odpadkov na domu.

Združenje indijskih proizvajalcev mikro gnojil (IMMA) je pred pripravo zveznega proračuna za leto 2026 vlado pozvalo k uvedbi enotnega 5-odstotnega davka na blago in storitve (GST) za vsa gnojila, ki so navedena v odredbi o nadzoru gnojil. Trenutna ureditev povzroča težave zaradi obrnjene davčne strukture, kjer so surovine in storitve obdavčene po višji stopnji kot končni izdelki. To vodi do kopičenja presežnih vhodnih davčnih dobropisov, kar podjetjem onemogoča dostop do obratnega kapitala. Poleg davčne reforme industrija zahteva tudi vzpostavitev jasnega in časovno omejenega mehanizma za hitrejše vračilo presežnih davčnih dobropisov. Predsednik združenja Rahul Mirchandani je poudaril, da trenutni sistem zaklepa ključna finančna sredstva, ki bi jih proizvajalci sicer lahko namenili za razvoj in proizvodnjo. Združenje hkrati predlaga uvedbo enotnega sistema licenciranja, ki bi poenostavil poslovanje v tem reguliranem sektorju. Čeprav so v panogi reformo GST 2.0 označili za prelomno, predvsem zaradi znižanja davka na določene mešanice z 12 na 5 odstotkov, proizvajalci opozarjajo, da so potrebne dodatne prilagoditve za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Indijska ministrica za finance Nirmala Sitharaman bo o teh predlogih odločala v okviru priprave novega proračunskega načrta, ki bo ključen za kmetijski sektor države.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je obiskal ministrstvo za kmetijstvo, kjer je izpostavil nujnost neprekinjenega izvajanja državnih storitev in ohranjanja zastavljenih programov. Med delovnim obiskom je pregledal aktualno stanje na področju oskrbe z osnovnimi dobrinami ter analiziral strateške načrte kmetijskega sektorja. Pezeškian je poudaril, da sta upravna kohezija in doslednost pri izvajanju vladnih politik ključna dejavnika za stabilnost države. Predsednik je v svojem nagovoru uradnikom pojasnil, da se pot služenja državljanom ne sme ustaviti kljub morebitnim političnim ali organizacijskim izzivom. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in spremljanju zalog nujnih življenjskih potrebščin, kar ostaja prioriteta njegove administracije v trenutnih gospodarskih razmerah. Obisk predstavlja del širših prizadevanj za konsolidacijo vodenja v ključnih državnih institucijah.

Slovenska vlada se je na seji seznanila z odstopom Ervina Kosija, ki je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kosi je svoj odstop obrazložil z osebnimi razlogi, funkcija pa mu po uradni dolžnosti preneha veljati v sredo. Gre za zamenjavo v ožjem vodstvu kmetijskega resorja, ki ga trenutno vodi ministrica Mateja Čalušić. Poleg seznanitve z odstopom je vlada na istem področju sprejela tudi kadrovsko odločitev o imenovanju novega vodstva na operativni ravni. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo je bil imenovan Boštjan Ključevšek. Ta bo prevzel vodenje ključnega direktorata v času, ko se resor sooča z različnimi zahtevami kmetijskih organizacij in izzivi pri prilagajanju evropski kmetijski politiki. Kadrovske spremembe so v slovenski politiki na ravni državnih sekretarjev sicer razmeroma pogost pojav pri preoblikovanju ožjih ekip znotraj posameznih ministrstev.