Grški kmetje so v okviru stopnjevanja protestov na območju mesta Patras nepričakovano odprli cestninske postaje Rio in omogočili prost prehod vozilom. Po navedbah lokalnih medijev je šlo za presenečenje, ki je presenetilo tudi policijske enote, kmetje pa so s tem dejanjem želeli opozoriti na svoje zahteve po boljših delovnih pogojih in nižjih stroških pridelave. Akcija je bila izvedena v času, ko se številni vozniki vračajo s prazničnih dopustov. Kmetje iz Patrasa so poleg odprtja cestninskih postaj napovedali še 48-urno blokado mostu Rio-Antirrio in trajektne povezave. Protestniki se spopadajo z naraščajočimi stroški energentov in kmetijskih surovin, kar je v zadnjih tednih sprožilo val nezadovoljstva po vsej državi. Kljub temu da so vozniki brezplačen prehod pozdravili, pa v nekaterih delih regije Boeotia že prihaja do zastojev in ogorčenja zaradi drugih cestnih blokad, ki ovirajo nemoten promet.

Grški kmetje, čebelarji in živinorejci so v torek stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi, med drugim so na cestnem vozlišču Kalpaki in pri cestninski postaji Drosochori na avtocesti Egnatia dvignili zapornice ter potnikom omogočili prost prehod. Protestniki so ob tem mimoidočim delili mleko in krompir ter razširjali letake s svojimi zahtevami, kar je med potniki naletelo na odobravanje. Akcije so del širšega gibanja, ki se je poenotilo na vsesplošnem srečanju v Malgari, njihov glavni cilj pa je opozoriti na nevzdržen padec prihodkov zaradi nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Delavci v primarnem sektorju zdaj pričakujejo podrobno predstavitev vladnih ukrepov pomoči, ki je napovedana za sredo. Kmetje poudarjajo, da bodo svoje naslednje korake, vključno z morebitno 48-urno popolno blokado države, načrtovano za četrtek in petek, določili na podlagi konkretnih finančnih zavez vlade. Ključne zahteve vključujejo zmanjšanje energetskih stroškov proizvodnje in jasno določen časovni načrt izplačil subvencij. Čeprav so se na nekaterih odsekih zaradi policijskih preusmeritev prometa pojavili zastoji, kmetje trdijo, da ne bodo popustili, dokler ne bodo deležni ustreznih rešitev za sanacijo svojega ekonomskega položaja.

Grška mejna policija je opozorila na morebitne zamude in težave pri prehodu vseh mejnih prehodov z Grčijo zaradi stavkovnih aktivnosti lokalnih kmetov. Protestniki, ki že od konca novembra občasno ovirajo promet, so grški vladi postavili ultimat do srede, da odgovori na njihove ključne zahteve glede kmetijske politike in subvencij. V kolikor dogovor ne bo dosežen, so kmetje zagrozili s popolno blokado vseh mejnih prehodov v četrtek in petek. Trenutno so težave zaznane predvsem pri prehodu osebnih in tovornih vozil na mejah z Bolgarijo, medtem ko promet na mejnih prehodih s Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo zaenkrat ostaja tekoč. Grški kmetje s stopnjevanjem pritiska zahtevajo boljše pogoje za delo in finančno pomoč države, kar povzroča logistične težave v celotni regiji. Lokalne oblasti potnikom svetujejo spremljanje stanja na cestah pred odhodom, saj se razmere zaradi premikov kmetijske mehanizacije hitro spreminjajo.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Koordinacija rurale v departmaju Gers v Franciji je izrazila močno ogorčenje nad izjavami političarke Sandrine Rousseau, ki jih je označila za nesprejemljive. Kmetje so v znak protesta odložili bale slame in gnoj pred prostore stranke Ekologi ter pred departmajski svet v Auchu, in sicer v petek, 18. julija zvečer. Akcija je bila izvedena tudi ob obisku predsednice državnega zbora v Gersu, kar poudarja naraščajoče kmečko jezo v regiji.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Zaradi napovedanih stavkovnih dejavnosti grških kmetov so se na vseh mejnih prehodih z Grčijo pojavile znatne težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila v obeh smereh. Generalna direkcija mejne policije je dvorno obvestilo o motnjah izdala v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so poudarili, da so zastoji mogoči na celotni dolžini grške meje. Medtem ko promet na mejnih prehodih s Turčijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Romunijo za zdaj poteka nemoteno, se razmere na grški strani zaostrujejo. Protestniki, ki izražajo nezadovoljstvo s kmetijsko politiko, so zagrozili s popolno zaporo glavnih prometnic in mejnih točk v prihodnjih dneh, natančneje v četrtek in petek. Takšne dejavnosti neposredno vplivajo na logistične verige v regiji in povzročajo zamude v mednarodnem transportu blaga. Trenutne razmere so nadaljevanje napetosti, ki so se v regiji pojavljale že v preteklih mesecih, ko so podobne stavke že ohromile obmejni promet.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Grški premier Kiriakos Micotakis je ostro obsodil ravnanje radikalne manjšine kmetov, ki s cestnimi blokadami hromijo državo, ter njihove metode označil za nasilne. Micotakis poudarja, da protesti niso reprezentativni za celoten kmetijski sektor, saj je v blokadah udeležen le majhen delež kmetov, medtem ko večina išče pot do dialoga z vlado. Kljub pritisku zaradi naraščajočih stroškov proizvodnje in zmanjšanja evropskih subvencij, premier opozarja, da kmetje z oviranjem državljanov izgubljajo moralno prednost. V luči geopolitičnih negotovosti je napovedal tudi nadaljnje investicije v obrambo. Hkrati se z resno politično in gospodarsko krizo spopadata tudi Gambija in Pakistan. Vodja gambijske opozicije Ousainou Darboe je vlado obtožil neizpolnjenih obljub in opozoril na propadanje kmetijstva, pomanjkanje pitne vode ter zlorabo državnih sredstev za politične kampanje predsednika Barrowa. Pakistan pa vstopa v leto 2026 obremenjen s ponovnim vzponom terorizma in krhkostjo gospodarstva. Čeprav je bila prodaja večinskega deleža letalske družbe PIA označena za uspeh, država še vedno ne naslavlja korenitih vzrokov za nasilje in sistemsko korupcijo, kar postavlja pod vprašaj stabilnost regije v prihodnjem letu.

V francoski regiji Oksitanija so se v torek zjutraj obnovili protesti kmetov, ki so v znak nezadovoljstva nad trenutnimi razmerami v kmetijstvu nadaljevali z blokado avtoceste A64. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje dela in tujo konkurenco, ki po njihovem mnenju ogroža domačo pridelavo hrane. Poleg cestnih blokad so se aktivnosti razširile tudi na trgovske verige. V Carcassonnu so člani sindikatov Coordination rurale in Confédération paysanne izvedli simbolno akcijo v hipermarketu Leclerc. Iz polic so začeli odstranjevati uvožene kmetijske proizvode, s čimer so želeli neposredno opozoriti na pretirano prisotnost tujega blaga na domačem trgu. Kmetje zahtevajo pravičnejše cene za svoje pridelke in omejitev uvoza izdelkov, ki ne izpolnjujejo enakih standardov kot francoski proizvodi.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

Francoski notranji minister Laurent Nuñez je v torek sporočil, da ne bo sprožil preiskave pri Generalnem inšpektoratu nacionalne policije (IGPN) zaradi incidenta v kraju Auch, kjer so policisti med protesti uperili orožje v kmeta na traktorju. Minister je v nastopu na radiu France Inter stopil v bran policistom in pojasnil, da so se ti počutili ogrožene, ko so poskušali preprečiti odlaganje gnoja pred prostore medijske hiše La Dépêche du Midi. Po njegovih besedah je dogodek trajal le nekaj sekund in je bil del zakonitega odziva na večdnevne nerede. Incident, ki se je zgodil v soboto zvečer v departmaju Gers, je sprožil buren odziv javnosti in kmetijskih sindikatov. Čeprav je kmetijska organizacija Coordination rurale napovedala pritožbo na IGPN zaradi domnevne prekoračitve pooblastil, Nuñez vztraja, da so varnostne sile pri obvladovanju kmetijskih protestov v zadnjih tednih ravnale izjemno prilagodljivo. Minister je poudaril, da kljub splošni strpnosti do protestov ni mogoče dovoliti napadov na javne stavbe in organe tiska.

V Auchu v Gersu so policisti v soboto zvečer med protestom uperili orožje v traktorista, da bi ga ustavili. Traktorist je bil aretiran.

Grški kmetje so v nedeljo na nacionalni skupščini kmetijskih sindikatov v Malgari soglasno izglasovali zaostritev protestnih aktivnosti, ki bodo v četrtek in petek vključevale 48-urno popolno blokado vseh glavnih avtocest in mejnih prehodov. Protestniki, ki se že več kot mesec dni spopadajo z vlado zaradi visokih proizvodnih stroškov in neizplačanih subvencij Evropske unije, nameravajo ohromiti ključne prometne koridorje, vključno s strateškimi točkami Tempi, mostom Rio-Antirrio ter mejnimi prehodi Evzoni in Promahonas. Zaradi protestov so se vozniki proti Atenam že v nedeljo srečevali z motnjami v prometu, medtem ko je bil promet za tovorna vozila nad 12 ton na mejnem prehodu Kulata-Promahonas v ponedeljek začasno sproščen, a kmetje opozarjajo, da je to le začasno stanje. Kmetje od vlade zahtevajo nižje cene energentov, davčne olajšave in takojšnje izplačilo zaostalih subvencij, ki so bile zamrznjene zaradi korupcijskega škandala na agenciji za kmetijska plačila OPEKEPE. Predstavniki kmetijskih zvez so poudarili, da vladi dajejo čas do srede, da ponudi konkretne rešitve, sicer bodo izvedli napovedano popolno zaporo države. Aktualni val protestov se je začel že konec novembra 2025 in se je postopoma stopnjeval, saj kmetje trdijo, da vlada nima politične volje za reševanje njihovih težav, ki ogrožajo preživetje celotnega sektorja. Vzdušje ostaja napeto, saj so pretekle demonstracije že vodile do fizičnih obračunov s policijo.

Kljub praznikom so grški kmetje nadaljevali z blokadami in protesti, s čimer so pokazali odločenost za nadaljevanje boja. Prejemajo podporo sindikatov delavcev in samozaposlenih. Diamanto Manolakou, poslanka KKE, je poudarila, da bi morala vlada začeti resen dialog s kmeti.

Podpredsednik grške vlade Kostis Hadzidakis se je ostro odzval na navedbe opozicijske stranke PASOK, ki jih je označil za kombinacijo nepoznavanja dejstev in demagogije. Spor med vladno stranjo in opozicijo se je zaostril po objavi Hadzidakisa na družbenih omrežjih, v kateri je obravnaval aktualne proteste kmetov v Grčiji. Urad podpredsednika vlade je v izjavi za javnost poudaril, da so trditve opozicije zavajajoče in ne odražajo dejanskega stanja glede neposrednih plačil in vladne kmetijske politike. Besedni dvoboj med uveljavljenima političnima poloma se odvija v času, ko se grška vlada spopada s pritiski kmetijskega sektorja, ki zahteva večjo podporo in ugodnejše pogoje za delo. Hadzidakis vztraja, da so ukrepi vlade premišljeni in strokovno utemeljeni, medtem ko opozicijsko stranko PASOK obtožuje izkoriščanja kmečkih nemirov za pridobivanje političnih točk brez realnih rešitev. Napetosti med stranema se stopnjujejo, saj kmetijski sektor ostaja pomembno vprašanje notranjepolitične stabilnosti v državi.

Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je izrazil optimizem glede dialoga s kmeti, ki naj bi pokazali odgovornost. Kmetje so medtem nadaljevali z odpiranjem cestninskih postaj in se pripravljali na odločitve o nadaljnjih korakih. Kostas Tzellas je izrazil nezaupanje v vlado glede reševanja težav kmetov.

Poslanec KKE, Giannis Delis, je izjavil, da obstaja rešitev za težave kmetov in živinorejcev, ki je preprosta: vlada naj izpolni njihove upravičene zahteve. Medtem je Pavlos Marinakis poudaril, da vlada ni tukaj zato, da bi bila všečna, ampak koristna. Γ. Λαμπρούλης je opozoril, da vlada obdavčuje kmete in ljudi, medtem ko so ladjarji "neobdavčeni".

Grški kmetje so se po krajšem prazničnem premoru vrnili na cestne blokade in so odločeni zaostriti svoje protestne aktivnosti. Na vsesplošnem srečanju v Malgari so kmetijski sindikati razpravljali o splošnem stopnjevanju pritiska na vlado, saj menijo, da njihove zahteve po znižanju proizvodnih stroškov in ureditvi tržnih razmer niso bile ustrezno uslišane. Medtem ko so nekateri predstavniki, kot je Kostas Anestidis, nakazali možnost odprtja komunikacijskih kanalov z Atenami, ostaja večina kmetov neomajna pri izvajanju blokad ključnih prometnic. Grška vlada je na napovedi odgovorila s previdno retoriko, vendar hkrati opozorila na morebitne posledice za nacionalno gospodarstvo, če bi prišlo do dolgotrajne zapore glavnih infrastrukturnih vozlišč. Spor med kmetijskim sektorjem in oblastjo se tako dodatno zaostruje, saj kmetje poudarjajo, da so pripravljeni na radikalnejše oblike mobilizacije, če ne bo prišlo do konkretnih zakonskih sprememb v njihovo korist. Razmere na cestah ostajajo negotove, v prihodnjih dneh pa se pričakujejo dodatne motnje v prometu po celotni državi.