Predsednik stranke Nacionalni zbor (RN) Jordan Bardella je v četrtek napovedal, da bo njegova stranka vložila nezaupnico proti vladi premierja Sébastiena Lecornuja. Bardella je odločitev utemeljil s kritiko predsednika Emmanuela Macrona, ki mu očita politično igro in hipokrizijo pri nasprotovanju trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in državami Mercosurja. Kljub temu da je Francija uradno glasovala proti sporazumu, Bardella trdi, da gre le za zapoznelo komunikacijsko manevriranje, ki ne odraža dejanskih interesov države. Francoski predsednik Emmanuel Macron je svojo odločitev za glasovanje proti sporazumu utemeljil s sklicevanjem na "soglasno politično zavračanje" besedila v Franciji. Sporazumu ostro nasprotujejo predvsem kmetje, ki so v četrtek po vsej državi stopnjevali protestne aktivnosti. Macron je opozoril, da faza podpisa sporazuma na ravni Evropske komisije še ne pomeni konca postopka, vendar opozicija vztraja, da je vlada pri zaščiti domačega kmetijstva odpovedala. Politična napetost v Parizu se stopnjuje v času, ko se vlada Sébastiena Lecornuja sooča z močnim pritiskom tako s strani sindikatov kot desnih opozicijskih strank. Napovedana nezaupnica bi lahko resno ogrozila stabilnost trenutne administracije, saj Nacionalni zbor obtožuje Macrona in Evropsko komisijo sistematičnega zanemarjanja nacionalnih interesov v zameno za prosto trgovino z južnoameriškimi državami.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško gospodarsko skupino Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil z oceno, da je sporazum zastarel, saj temelji na pogajalskih izhodiščih iz leta 1999, in ne zagotavlja zadostne zaščite za evropske kmetijske proizvajalce. Po njegovih besedah bi bil gospodarski doprinos sporazuma zanemarljiv, saj bi do leta 2040 k rasti bruto domačega proizvoda EU prispeval le 0,05 odstotka. Odločitev sledi stopnjevanju protestov francoskih kmetov, ki so s traktorji zaprli dostope do ključnih točk v Parizu, vključno z okolico Slavoloka zmage. Kmetje zahtevajo trdna zagotovila vlade premiera Paula Lecornuja, da sporazum ne bo sprejet, saj se bojijo nelojalne konkurence iz držav Južne Amerike, kjer veljajo blažji okoljski in proizvodni standardi. Macron je izpostavil, da v Franciji glede tega vprašanja vlada popolna politična enotnost. Francoski predsednik je o svojem stališču že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Poudaril je, da si Francija sicer prizadeva za mednarodno trgovino, vendar le pod pogojem, da so sporazumi pravični in ne ogrožajo prehranske suverenosti države. Glasovanje o sporazumu je predvideno za petek, francosko nasprotovanje pa predstavlja resno oviro za dokončno uveljavitev dokumenta, ki se pripravlja že več kot dve desetletji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Francoski kmetje so v četrtek s številnimi traktorji vstopili v Pariz in blokirali ključne prometnice ter ikonične lokacije, vključno s Slavolokom zmage. Protestniki so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Kmetje trdijo, da bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov, kar bi neposredno ogrozilo njihov preživetje in konkurenčnost na trgu. Poleg nasprotovanja mednarodni trgovinski pogodbi se protestniki spopadajo tudi s specifičnimi sektorskimi težavami, kot so ukrepi za omejevanje bolezni pri živini in prisilno klanje živali. Demonstracije so se razširile iz okolice Toulousa vse do prestolnice, kjer so kmetje s traktorji povzročili obsežne zastoje. Francoska vlada je pod pritiskom, saj kmetje zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje in opustitev pogajanj o sporazumu, ki po njihovem mnenju favorizira industrijski izvoz na račun kmetijstva. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo evropskih kmetov s kmetijsko politiko Bruslja in pritiski globalizacije. Čeprav so se protesti osredotočili na Pariz, imajo zahteve kmetov močan odmev po celotni celini, saj se številne države članice EU soočajo s podobnimi dilemami glede uravnoteženja trgovinskih interesov in ohranitve lokalnega kmetijstva. Policija je območje blokad zavarovala, vendar so kmetje napovedali nadaljevanje pritiska, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.

Številni francoski kmetje so se v Parizu zbrali na množičnih protestih, s katerimi so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s traktorji zasedli osrednje pariške ulice, da bi opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice sporazuma za domače kmetijstvo. O usodi omenjenega dogovora bodo države članice Evropske unije predvidoma odločale v petek, ko bo znano, ali bo sporazum prejel zadostno podporo. Kmetijski sindikati opozarjajo, da bi liberalizacija trgovine z državami Mercosurja povzročila pritisk na cene evropskih pridelkov in uvedla nelojalno konkurenco, saj za južnoameriške proizvajalce ne veljajo enako strogi okoljski in higienski standardi kot v Evropi. Današnje dogajanje v francoski prestolnici je stopnjevanje napetosti, ki so se začele že s septembrskimi pozivi k uporu proti ratifikaciji, ki jo je sprožila Evropska komisija v Bruslju. Francoska vlada je v preteklosti že izrazila zadržke glede sporazuma, vendar kmetje zahtevajo trdnejša zagotovila, da njihovi interesi ne bodo žrtvovani za dosego širših geopolitičnih in gospodarskih ciljev. Protest v Parizu velja za enega največjih kmetijskih shodov v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na politično razpravo znotraj Unije pred ključnim petkovim odločanjem.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Protesti kmetov proti trgovinskemu sporazumu Mercosur so se razširili tudi v druge nemške regije. V Turingiji so blokirali vpadnice na avtocesto A4 pri kraju Schmölln, protesti pa so potekali tudi v Saški-Anhalt. V Dresdnu so kmetje protestirali z modelnimi traktorji. V Brandenburgu je policija poročala o motnjah v prometu zaradi enajstih cestnih blokad s traktorji.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Koordinacija rurale v departmaju Gers v Franciji je izrazila močno ogorčenje nad izjavami političarke Sandrine Rousseau, ki jih je označila za nesprejemljive. Kmetje so v znak protesta odložili bale slame in gnoj pred prostore stranke Ekologi ter pred departmajski svet v Auchu, in sicer v petek, 18. julija zvečer. Akcija je bila izvedena tudi ob obisku predsednice državnega zbora v Gersu, kar poudarja naraščajoče kmečko jezo v regiji.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Zaradi napovedanih stavkovnih dejavnosti grških kmetov so se na vseh mejnih prehodih z Grčijo pojavile znatne težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila v obeh smereh. Generalna direkcija mejne policije je dvorno obvestilo o motnjah izdala v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so poudarili, da so zastoji mogoči na celotni dolžini grške meje. Medtem ko promet na mejnih prehodih s Turčijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Romunijo za zdaj poteka nemoteno, se razmere na grški strani zaostrujejo. Protestniki, ki izražajo nezadovoljstvo s kmetijsko politiko, so zagrozili s popolno zaporo glavnih prometnic in mejnih točk v prihodnjih dneh, natančneje v četrtek in petek. Takšne dejavnosti neposredno vplivajo na logistične verige v regiji in povzročajo zamude v mednarodnem transportu blaga. Trenutne razmere so nadaljevanje napetosti, ki so se v regiji pojavljale že v preteklih mesecih, ko so podobne stavke že ohromile obmejni promet.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Grški premier Kiriakos Micotakis je ostro obsodil ravnanje radikalne manjšine kmetov, ki s cestnimi blokadami hromijo državo, ter njihove metode označil za nasilne. Micotakis poudarja, da protesti niso reprezentativni za celoten kmetijski sektor, saj je v blokadah udeležen le majhen delež kmetov, medtem ko večina išče pot do dialoga z vlado. Kljub pritisku zaradi naraščajočih stroškov proizvodnje in zmanjšanja evropskih subvencij, premier opozarja, da kmetje z oviranjem državljanov izgubljajo moralno prednost. V luči geopolitičnih negotovosti je napovedal tudi nadaljnje investicije v obrambo. Hkrati se z resno politično in gospodarsko krizo spopadata tudi Gambija in Pakistan. Vodja gambijske opozicije Ousainou Darboe je vlado obtožil neizpolnjenih obljub in opozoril na propadanje kmetijstva, pomanjkanje pitne vode ter zlorabo državnih sredstev za politične kampanje predsednika Barrowa. Pakistan pa vstopa v leto 2026 obremenjen s ponovnim vzponom terorizma in krhkostjo gospodarstva. Čeprav je bila prodaja večinskega deleža letalske družbe PIA označena za uspeh, država še vedno ne naslavlja korenitih vzrokov za nasilje in sistemsko korupcijo, kar postavlja pod vprašaj stabilnost regije v prihodnjem letu.

V francoski regiji Oksitanija so se v torek zjutraj obnovili protesti kmetov, ki so v znak nezadovoljstva nad trenutnimi razmerami v kmetijstvu nadaljevali z blokado avtoceste A64. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje dela in tujo konkurenco, ki po njihovem mnenju ogroža domačo pridelavo hrane. Poleg cestnih blokad so se aktivnosti razširile tudi na trgovske verige. V Carcassonnu so člani sindikatov Coordination rurale in Confédération paysanne izvedli simbolno akcijo v hipermarketu Leclerc. Iz polic so začeli odstranjevati uvožene kmetijske proizvode, s čimer so želeli neposredno opozoriti na pretirano prisotnost tujega blaga na domačem trgu. Kmetje zahtevajo pravičnejše cene za svoje pridelke in omejitev uvoza izdelkov, ki ne izpolnjujejo enakih standardov kot francoski proizvodi.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

Francoski notranji minister Laurent Nuñez je v torek sporočil, da ne bo sprožil preiskave pri Generalnem inšpektoratu nacionalne policije (IGPN) zaradi incidenta v kraju Auch, kjer so policisti med protesti uperili orožje v kmeta na traktorju. Minister je v nastopu na radiu France Inter stopil v bran policistom in pojasnil, da so se ti počutili ogrožene, ko so poskušali preprečiti odlaganje gnoja pred prostore medijske hiše La Dépêche du Midi. Po njegovih besedah je dogodek trajal le nekaj sekund in je bil del zakonitega odziva na večdnevne nerede. Incident, ki se je zgodil v soboto zvečer v departmaju Gers, je sprožil buren odziv javnosti in kmetijskih sindikatov. Čeprav je kmetijska organizacija Coordination rurale napovedala pritožbo na IGPN zaradi domnevne prekoračitve pooblastil, Nuñez vztraja, da so varnostne sile pri obvladovanju kmetijskih protestov v zadnjih tednih ravnale izjemno prilagodljivo. Minister je poudaril, da kljub splošni strpnosti do protestov ni mogoče dovoliti napadov na javne stavbe in organe tiska.