Po poročanju poljskih medijev naj bi Donald Tusk prepustil premiersko mesto Radosławu Sikorskemu. Koalicijska stranka KO naj bi se pripravljala na volitve z morebitno zvezo s stranko PSL. Napovedujejo, da ne bo novih programskih predlogov s strani KO, ampak se bodo na volitve pripravili na drugačen način.

Nemško koalicijsko vlado pestijo napeti odnosi zaradi prihodnjega proračuna, saj se do leta 2029 obeta luknja v višini več kot 170 milijard evrov. Kabinet bo danes potrdil finančni načrt do leta 2029, kljub temu pa so že vidne razlike v pogledih med koalicijskimi partnerji glede reševanja finančne vrzeli. Hkrati pa se prihodnji proračun za leto 2026, ki ga bo morala sprejeti morebitna vlada pod vodstvom Merza, že sooča s potrebo po milijardnih varčevalnih ukrepih na nekaterih področjih, medtem ko so drugi sektorji priča povečanim izdatkom.

Predsednik Stranke pravde i pomirenja (SPP) Usame Zukorlić je dejal, da bi izstop iz srbske vlade pomenil ukinitev investicij v šole, ceste in zaposlovanje Bošnjakov v policiji. Zukorlić je potrdil, da incidenti na Državni univerzi v Novem Pazarju niso vplivali na koalicijo z vladajočo Srbsko napredno stranko (SNS), čeprav so povzročili razkol. Po njegovem mnenju so dogodki na univerzi povzročili delitve.

Podpredsednik kanclerja in vodja SPD, Lars Klingbeil, je ostro zavrnil predlog ministrice Katherina Reiche o zvišanju starostne meje za upokojitev, saj ga je označil za 'udar v obraz' za mnoge. Kljub temu, da ne želi priznati slabega razpoloženja v črno-rdeči koaliciji, je Klingbeil poudaril, da SPD ne bo podprla takšnega predloga, saj je v nasprotju s koalicijsko pogodbo. Namesto obveznega zvišanja starostne meje se SPD zavzema za prostovoljne rešitve glede upokojevanja.

Bolivijska politična skupina Morena obtožuje nekdanjega predsednika Eva Moralesa in aktualnega predsednika Luisa Arceta, da sta ustrahovala njihovo vodjo, medtem ko jih poziva k enotnosti. Še vedno ni uradno potrjeno, ali bo Morena nadaljevala predsedniško kampanjo. Medtem je v Čilu prišlo do zgodovinskega političnega dogovora med Demokrščansko stranko in Komunistično stranko, ki sta se 26. julija 2025 dogovorili o podpori Jeannette Jara, nekdanji ministrici vlade. To se je zgodilo v času, ko regijo pretresajo vzponi skrajne desnice in naraščanje napetosti.

V Argentini se slabšajo možnosti za dogovor med vlado in stranko PRO glede volitev v mestu, saj La Libertad Avanza ne zagotavlja dovolj prostora za skupno tekmovanje v zakonodajnih volitvah. Kljub temu se pričakuje libertarni triumf z Bullrichovo na čelu liste. Hkrati pa so se radikalni poslanci, ki so se odcepili od formalne UCR, uradno povezali z La Libertad Avanza, kar je prek družbenih omrežij sporočil Pablo Cervi, ki si prizadeva za senatorski sedež.

Stranka Zelenih se v Schleswig-Holsteinu, kjer že več kot osem let sodelujejo v vladi, srečuje z vse večjimi vsebinskimi izzivi. Kljub navzven harmoničnim odnosom znotraj koalicije s CDU, manjkajo odločilni napredki na področju gospodarsko-ekoloških tem. Medtem ko so Zeleni na zvezni ravni v opoziciji, v Schleswig-Holsteinu iščejo pot za prihodnost, že načrtujejo svoje korake za leto 2027.

Roberto Contreras, predsednik Liberalne stranke v Hondurasu, je pozval Nasryja Asfuro in Salvadorja Nasrallo k dialogu o morebitni politični koaliciji z namenom preprečevanja diktature. Medtem se v Argentini Alberto Samid, znan po svoji politični in poslovni poti, vrača v predvolilno kampanjo kot kandidat za poslanca, z napovedjo, da bo peronizem 'premagal vlado'.

Vladna koalicija izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se je znašla na robu razpada, potem ko sta dve ultraortodoksni stranki, vključno s stranko Shas, napovedali izstop zaradi spora o vpoklicu verskih Judov v vojsko. Medtem ko se je pritisk koalicijskih partnerjev stopnjeval, je Shas postavil ultimat, kar bi lahko pomenilo konec Netanjahujeve vlade.

Dominik Oberhofer, tirolski deželni predstavnik NEOS in poslanec državnega zbora, vztraja pri izvajanju dogovorjenega "reformnega partnerstva" med Bundom in deželami. Uspeh upravne reforme povezuje z uspehom koalicije ÖVP/SPÖ/NEOS in opozarja, da morajo biti rezultati vidni do januarja 2026.

V srbskem mestu Užice je prišlo do napetosti znotraj vladajoče koalicije. Na seji mestne skupščine je prišlo do verbalnega spopada med odborniki Srbske napredne stranke (SNS) in Socialistične partije Srbije (SPS). Razprava je prešla v medsebojne obtožbe, vpletala družinske člane in pozivala koalicijske partnerje k opravičilu.

Najnovejše raziskave javnega mnenja na Nizozemskem kažejo, da se je stranka CDA povzpela na tretje mesto in dohitela VVD v priljubljenosti, kljub pretekli izgubi podpore. Hkrati pa anketirane stranke VVD in GroenLinks-PvdA izražajo močno nasprotovanje morebitni koaliciji med njunimi strankami po prihajajočih volitvah.

Jakup Nura, poslanec Demokratske stranke Kosova (PDK), je izrazil prepričanje, da bi Fatmir Limaj zaslužil glas PDK za predsednika parlamenta. Nura je dejal, da bi Limaja volil za predsednika skupščine. Nasprotno pa je predsednik PDK, Memli Krasniqi, zatrdil, da Limaj nikoli ne bo kandidat za predsednika parlamenta. Medtem je Fatmir Limaj izrazil nezaupanje v izjave Kurtija glede zadostnega števila glasov za vlado, saj ne želi izvoliti predsednika parlamenta in nato iti na volitve.

Voditelji koalicijskih strank, vključno s PSD, PNL, USR in UDMR, so se sestali v sredo, 23. julija, v Palatul Victoria, da bi razpravljali o drugem paketu fiskalnih ukrepov, ki jih je napovedala vlada Bolojan. Kljub sestanku stranke niso dosegle dogovora o sprejetju paketa, kar nakazuje na morebitno preložitev.

V Splitu je prišlo do presenetljivega preobrata v mestnem svetu, kjer sta stranki HDZ in HGS prevzeli večino. Za predsednika mestnega sveta je bil izvoljen Igor Stanišić (HDZ in HGS) s 16 glasovi za, 6 proti in enim vzdržanim. Njegov protikandidat Jakov Prkić (levica in center) je prejel 14 glasov za in 15 proti, en svetnik je bil vzdržan. Glasovanje je potekalo tajno, zato identiteta odločilnega glasu, ki je prevesil tehtnico v prid HDZ in HGS, ostaja neznana.

Avstrijski kancler Stocker, vicekancler Babler in minister Wiederkehr so poudarili, da podpis zunanje ministrice Meinl-Reisinger pod pismo za končanje vojne v Gazi ne spreminja avstrijske politike do Bližnjega vzhoda in da v koaliciji ni razpoke. Medtem je Meinl-Reisinger kritizirala ORF, ker naj bi iz intervjuja izrezali ključni del, ki se nanaša na omenjeno pismo 28 zunanjih ministrov.

V Vukovarju je bil po drugem poskusu konstituiran mestni svet, zahvaljujoč dogovoru med strankama Hrvaški suverenisti in HDZ. Za predsednika mestnega sveta je bil izvoljen Goran Bendra iz HDZ-ja. Vladajočo večino bo sestavljalo 10 svetnikov iz vrst Hrvaških suverenistov, HDZ-ja, DOMiNO-a in HNS-a, s čimer je bil zadat velik udarec Domovinskemu pokretu. Župan Marijan Pavliček (Hrvaški suverenisti) je izrazil zadovoljstvo z dogovorom, poudarjajoč, da so bili pogovori težki, a je bil Vukovar nad političnimi interesi. Domovinski pokret je dogovor kritiziral, češ da je Pavliček "prodal Vukovar".

Faton Peci, poslanec Gibanja Vetëvendosje, je izrazil optimizem glede hitrega oblikovanja institucij. Poudaril je, da je ponudba, ki jo je vršilec dolžnosti premierja Albin Kurti dal Nismu Socialdemokrate, »zelo velikodušna«, saj vključuje pomembna mesta v prihodnji vladi. Peci verjame, da bi lahko ta teden prišlo do prelomnega dogovora.

Socialistična stranka (PSOE) in stranka Leonesist Union (UPL) sta potrdili trdnost svojega vladnega pakta v provincialnem svetu Leóna. Predsednik sveta Gerardo Álvarez Courel (PSOE) in podpredsednik Roberto Aller (UPL) sta se sešla, da bi razrešila morebitne dvome in ponovno poudarila zavezanost sodelovanju. Srečanje je sledilo manjši krizi, ki so jo sprožile izjave Daniela de la Rose, vendar sta stranki potrdili, da pakt ostaja trden.

Koalicija 'Nisma Shqipëria Bëhet' se je razklala po tem, ko je stric Endrita Shabanija preklical svoj odstop. Adriatik Lapaj je novico izvedel preko medijev, kar kaže na pomanjkanje interne komunikacije. Pred tem dogodkom koalicija ni imela večjih težav, z izjemo manjših razprav.