Stranke D66, VVD in CDA so se po dveh dneh pogajanj odločile, da v vlado ne bodo povabile četrte stranke, s čimer so izključile JA21. Predstavniki JA21 menijo, da je to zamujena priložnost.

Deželni zbor Brandenburga je zavrnil predlog AfD za razpustitev in razpis predčasnih volitev. BSW je pri glasovanju podprla predlog AfD, s čimer je prvič prekinila 'Brandmauer' proti AfD pri glasovanju. Po razpadu koalicije SPD/BSW, edine tovrstne na zvezni ravni, si premier Dietmar Woidke (SPD) prizadeva za koalicijo s CDU.

V Nemčiji je po neuspeli izvolitvi dveh kandidatov SPD za ustavne sodnike nastal politični zaplet. Sodelovanje Unije (CDU/CSU) pri izbiri kandidatov SPD je naletelo na nasprotovanje, saj nekateri menijo, da bi to ogrozilo njihov politični položaj, še posebej ob morebitni prepovedi AfD. Po drugi strani sta Unija in SPD zavrnili sklic izredne seje Bundestaga za izvolitev sodnikov, češ da ni nujnosti. Neuspeh izvolitve je sprožil tudi ostre kritike, pri čemer je Jürgen Trittin (Zeleni) javno kritiziral Jens Spahna (CDU) in kanclerja Friedricha Merza zaradi domnevne nesposobnosti pri reševanju zadeve.

Thorsten Frei (CDU), vodja kanclerjevega urada, je zavrnil zahtevo stranke Levice po lastnem predlogu za sodnika na nemškem zveznem ustavnem sodišču. Ta zahteva je nastala v zameno za podporo Levice pri doseganju dvotretjinske večine za predlagane kandidate koalicije Schwarz-Rot v Bundestagu. Incident poudarja politične prepire, ki ovirajo ponovno zasedbo sodniških mest na sodišču, kar potencialno vodi v ustavno krizo. Neuspeh kandidata za sodnika nakazuje na zapletenost in morebitno blokado pri imenovanju.

Mimoza Kusari-Lila iz stranke Alternativa, ki je del koalicije z gibanjem Vetëvendosje, je sporočila, da pogovori s Socialdemokratsko iniciativo o oblikovanju vlade še potekajo. Poudarila je, da je še prezgodaj za napovedi o morebitnem dogovoru do sobote, ki bi omogočil konstituiranje parlamenta. Kusari-Lila je potrdila, da položaj predsednika parlamenta pripada stranki Vetëvendosje, medtem ko se pogovori z Nismo nanašajo na druge funkcije.

Srbski poslanec Nenad Rashiq je izjavil, da bi glasoval za predsednika Socialdemokratske iniciative (Nisma), Fatmira Limaja, za predsednika parlamenta. Rashiq je to izjavo podal po petdesetem neuspešnem poskusu konstituiranja parlamenta. Tudi poslanka iz bošnjaške skupnosti, Duda Balje, je menila, da ima Limaj več možnosti za izvolitev kot Haxhiu.

Pred bližajočim se rokom za oddajo kandidatnih list, Andrej Babiš aktivno združuje manjše opozicijske stranke, da bi se izognil izolaciji in morebitni odvisnosti zgolj od Okamurove SPD. Njegov cilj je, da se te stranke, ki jim grozi petodstotni volilni prag, pridružijo koaliciji. Medtem ko se Babiš pripravlja na volitve, se že pojavljajo vprašanja glede njegove morebitne imunitete. Potencialni koalicijski partnerji, vključno z SPD, Stačilo! in Motoristy, se izogibajo jasnemu odgovoru na vprašanje, ali bi podprli njegovo izdajo za kazenski pregon v zvezi s primerom Čapí hnízdo.

Donald Trump je pozval članice Nata, naj ustavijo nakup nafte iz Rusije in uvedejo carine v višini 50 do 100 % na Kitajsko, da bi pospešili konec vojne v Ukrajini. Kitajska je odgovorila, da si prizadeva za mirne pogovore in ne načrtuje vojn.

Informatorka Rianne Letschert je v ponedeljek nadaljevala pogovore s predstavniki strank D66, CDA in VVD o oblikovanju nove nizozemske vladne koalicije. Ob začetku prvega delovnega tedna v novem letu je Letschertova poudarila, da bo prihajajoče obdobje odločilno za uspeh pogajanj. Stranke se trenutno osredotočajo na usklajevanje državnega proračuna, kar predstavlja eno ključnih točk razhajanj in hkrati osnovo za prihodnje sodelovanje. Poleg finančnih vprašanj informacijski proces vključuje tudi razpravo o morebitni širitvi koalicijskih pogovorov. Vodstva vpletenih strank morajo namreč oceniti, ali je v proces oblikovanja stabilne vlade potrebno vključiti še druge politične subjekte. Pogajanja potekajo v času, ko Nizozemska potrebuje trdno politično vodstvo za reševanje tekočih gospodarskih in družbenih izzivov, zato bo izid teh pogovorov vplival na politično stabilnost države v prihodnjem mandatu.

Stranki Sumar in PSOE naj bi dosegli dogovor o razširitvi porodniškega dopusta za en teden, s čimer bi ta znašal 17 tednov. Poleg tega naj bi uredili plačilo dveh tednov dovoljenja za nego otroka, ki bi se pridružili obstoječim osem tednov neplačanega dopusta. Medtem ko Sumar podpira takojšnje sprejetje odloka, PSOE predlaga počakati na odločitev evropskega sodišča. Pogajanja o teh vprašanjih vplivajo na zaključek političnega leta.

Premier Brandenburga, Dietmar Woidke, je končal koalicijo z BSW, zaradi notranjih sporov v stranki Wagenknecht. To je privedlo do oblikovanja manjšinske vlade. BSW trdi, da je SPD s tem dejanjem storila "volilno prevaro", saj naj bi iskala koalicijo s CDU in nekdanjimi poslanci BSW. Predčasne volitve ali nova koalicija so zdaj možne.

Koalicija SPD in BSW v Brandenburgu je razpadla zaradi notranjih sporov znotraj BSW. Premier Woidke je prekinil sodelovanje, saj ni več videl osnove za nadaljnje delo z BSW. Po razpadu koalicije se Woidke zdaj usmerja k CDU kot potencialnemu novemu partnerju za oblikovanje vlade.

Politična stabilnost v nemški zvezni deželi Brandenburg se je znašla pod vprašajem, saj deželna frakcija stranke Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) ni enotno podprla načrtovane koalicije s socialdemokrati (SPD). Socialdemokratska stranka je zaradi notranjih sporov pri partnerju zahtevala jasno zavezo vseh poslancev BSW h koalicijskemu sodelovanju, vendar je poslanec Sven Hornauf takšno izjavo javno zavrnil. Njegov upor bi lahko ogrozil oblikovanje večinske vlade, saj SPD vztraja pri popolni podpori vseh koalicijskih partnerjev. Notranja nesoglasja v BSW trajajo že več tednov in se nanašajo predvsem na vprašanja zunanje politike ter pogoje sodelovanja s tradicionalnimi strankami. Medtem ko se del poslancev še vedno trudi rešiti koalicijsko pogodbo, Hornaufov neomajen odnos kaže na globoke ideološke razpoke v novonastali stranki. Ta zastoj v pogajanjih v Brandenburgu odmeva tudi na zvezni ravni, saj gre za pomemben preizkus sposobnosti BSW za prevzemanje vladne odgovornosti v nemških deželah.

Stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) se ob svoji drugi obletnici ustanovitve sooča z resnimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki so zasenčili prvotne visoke ambicije ob njenem nastanku. Čeprav je stranka v januarju 2024 začela svojo pot z namenom korenitega preoblikovanja nemškega političnega prostora, se je projekt znašel v težavah. Razmere so se dodatno poslabšale po nedavnem propadu koalicijskih pogajanj v deželi Brandenburg, kar je zamajalo zaupanje v operativno sposobnost stranke. Politični analitiki ocenjujejo trenutno stanje stranke kot negotovo, saj se vodstvo bori z ohranjanjem enotnosti in uresničevanjem volilnih obljub na deželni ravni. Težave v Brandenburgu niso osamljen primer, temveč odražajo širšo krizo identitete znotraj gibanja, ki temelji na močni osebnosti ustanoviteljice Sahre Wagenknecht. Stranka, ki je sprva obljubljala alternativo tako uveljavljenim levim kot desnim silam, zdaj bije bitko za politično relevantnost sredi razdrobljenega nemškega volilnega telesa.

V Nemčiji se je koalicijski odbor sestal na vrhu v kanclerskem uradu, da bi razpravljal o perečih temah, kot so pokojninska reforma, prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem in zakon o ogrevanju. Cilj srečanja je najti rešitve za te kompleksne izzive.

Na Češkem je na parlamentarnih volitvah zmagala populistična stranka ANO pod vodstvom Andreja Babiša, vendar ni osvojila večine. Babiš se je že srečal s predsednikom Petrom Pavlom in začel pogovore z drugimi strankami, da bi poskušal oblikovati stabilno vlado. Kljub zmagi Babiš potrebuje koalicijske partnerje, katerih zahteve za ministrske položaje bi lahko otežile oblikovanje vlade. Proevropske sile so ohranile blokirno moč, kar dodatno zapleta politično prihodnost države.

Voditelji Unije in SPD so se v koalicijskem odboru soočili s številnimi zahtevnimi temami, predvsem glede pokojnin. Markus Söder je izrazil previdni optimizem glede iskanja rešitve.

Na Nizozemskem so koalicijska pogajanja zastala, saj vsaka potencialna koalicija naleti na odpor vsaj ene stranke, ki meni, da so razlike prevelike. Poskusi oblikovanja nove vlade so tako zaenkrat neuspešni, kar pomeni, da država pred božičem ne bo dobila nove vlade.

Češki mandatar in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je po napovedih podpredsednika stranke Karla Havlíčka predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Turek, ki je v javnosti znan kot častni predsednik stranke Motoristi sobě, ostaja edini kandidat za ta resor, saj v gibanju ANO poudarjajo, da dosledno spoštujejo koalicijsko pogodbo med strankami ANO, SPD in Motoristi. Odločitev predstavlja nov vrhunec politične napetosti med bodočim premierjem in predsednikom republike. Predsednik Petr Pavel je že pred uradnim predlogom izrazil oster odpor do Turkovo imenovanja, kar bi lahko povzročilo ustavno-pravni zaplet pri sestavi nove vlade. Kljub predsednikovemu odklonilnemu stališču Havlíček vztraja, da je izbira ministrov v domeni koalicije in da Babiš od svojega predloga ne namerava odstopiti. Situacija nakazuje na zahteven proces potrjevanja ministrske ekipe, saj gre za neposreden spopad med ustavnimi pristojnostmi predsednika in politično voljo nove parlamentarne večine.

Roberto Fico je uradno imenoval novo deželno vlado Kampanije, pri čemer je obdržal ključne resorje, kot so zdravstvo, proračun ter nacionalni in evropski skladi. Mario Casillo je postal podpredsednik, Fulvio Bonavitacola pa je zadolžen za gospodarski razvoj. Presenetljivo je Claudia Pecoraro prevzela resor za okolje. Fico se je zahvalil političnim in civilnim silam za sodelovanje.