Britanski princ Harry se je v ponedeljek vrnil na višje sodišče v Londonu, kjer se je začelo sklepno dejanje njegove pravne bitke proti založniku britanskih tabloidov. Vojvoda Susseški nastopa kot glavni tožnik v skupinski tožbi, ki vključuje več znanih osebnosti, med njimi tudi glasbenika Eltona Johna. Tožniki založniku očitajo nezakonito pridobivanje informacij in hude kršitve zasebnosti, sodni proces pa naj bi po pričakovanjih trajal več tednov. V središču sodnega postopka so obtožbe o vdiranju v telefonska sporočila, uporabi prisluškovalnih naprav in drugih metodah nepooblaščenega zbiranja osebnih podatkov. Harryjevi odvetniki trdijo, da so bili tovrstni postopki del širše kulture v britanskih medijih, ki je sistematično kršila pravice posameznikov do zasebnosti. Finančni vložek v procesu je visok, saj so v igri milijonske odškodnine, hkrati pa primer pomeni pomemben precedens v razmerju med kraljevo družino in tiskom. To je že tretji večji pravni spor, ki ga princ bije proti britanskim medijskim hišam. S svojimi dejanji želi Harry po lastnih navedbah omejiti vpliv in delovanje tabloidov, ki jih krivi za številne osebne težave in pritiske na svojo družino. Primer pozorno spremlja svetovna javnost, saj bi lahko izid sojenja bistveno vplival na prihodnjo uredniško politiko in svobodo govora v Združenem kraljestvu.

Arheologi so med sanacijskimi deli v grajski cerkvi Buch v Berlinu odkrili domnevni grob grofice Julie von Voß, druge žene pruskega kralja Friderika Viljema II. Pokopališče je veljalo za izgubljeno, zdaj pa so odkrili izdatno okrašen grob, ki z visoko verjetnostjo pripada njej.

Nemška televizija ZDF bo 29. julija začela predvajati novo dokumentarno serijo 'Nenadoma veličanstvo', ki prikazuje izjemno pot štirih posameznikov iz običajnega življenja v kraljeve družine. Oddaja razkriva, kako so se ti posamezniki, med njimi Kate Middleton in Mette-Marit Tjessem Høiby, poročili v kraljeve hiše in s tem pogosto razbili ustaljene kraljeve tradicije. Posebej so izpostavljene kontroverze okoli porekla Mette-Marit, ki so vplivale na ugled norveške kraljeve družine.

Belgijski kralj Filip je v videoposnetku ob državnem prazniku izrazil močno zaskrbljenost glede razmer v Gazi, jih označil za 'sramoto za človeštvo' in dejal, da gre za 'zelo izjemno dejanje' za sicer previdnega monarha. S tem se je izrekel pred lastno vlado. V luči tega se pojavljajo pozivi, naj se glede razmer v Gazi izreče tudi nizozemski kralj Willem-Alexander, podobno kot njegov belgijski kolega.

Savdski princ Alwaleed bin Khaled bin Talal, znan kot 'speči princ', je umrl po skoraj dveh desetletjih v komi. Leta 2005 je bil pri 15 letih udeležen v hudi prometni nesreči v Londonu in se od takrat ni nikoli popolnoma zavedel. Njegov oče, princ Khaled bin Talal, je vztrajal pri ohranjanju sinovih življenjskih funkcij in ni nikoli izgubil upanja na njegovo okrevanje. Sporočila sožalja so preplavila družbena omrežja. Pogrebna molitev bo potekala v nedeljo.

Britanski princ Harry naj bi izrazil željo po srečanju s svojim očetom, kraljem Karlom III., med načrtovanim obiskom monarha v Združenih državah Amerike spomladi leta 2026. Po poročilih tujih medijev vojvoda Susseški upa, da bo kralj obiskal njegovo družino v Montecitu, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k spravi znotraj kraljeve družine. Kralj Karel III. se ob načrtovanju potovanja čez lužo nahaja pred diplomatsko in družinsko dilemo, saj so odnosi med Londonom in Kalifornijo že dlje časa napeti. Možnost srečanja prihaja po obdobju dolgotrajnih nesoglasij, ki so sledila Harryjevi selitvi v ZDA in objavi njegovih spominov. Čeprav uradne potrditve s strani Buckinghamske palače o srečanju še ni, viri blizu princa trdijo, da Harry na leto 2026 gleda kot na priložnost za dokončno ureditev odnosov. Morebitni obisk bi bil prvič, da bi kralj videl svoja vnuka v njunem domačem okolju v Kaliforniji, kar dodaja dogodku močan čustven in simbolni pomen za prihodnost britanske monarhije.

V Madridu so se v soboto, 17. januarja 2026, odvili pogrebni obredi za princeso Irene Grško, ki je v 83. letu starosti umrla v palači Zarzuela. Žalna slovesnost je potekala v grški pravoslavni katedrali svetega Andreja in svetega Dimitrija, kjer so se zbrali najvišji predstavniki španske kraljeve družine. Med prisotnimi so bili kralj Filip VI. s kraljico Letizio, kraljica mati Sofija, ki je bila s pokojno sestro izjemno povezana, ter princesa Leonor in infanta Sofija. Krsto so v katedralo prinesli pripadniki kraljeve garde, obred pa je minil v znamenju globoke žalosti obeh kraljevih rodbin. Kljub prisotnosti ožje družine, vključno z infantama Cristino in Eleno ter njunimi otroki, je v javnosti odmevala odsotnost nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa I. Zdravniki so mu zaradi zdravstvenih težav odsvetovali potovanje iz Abu Dabija v Madrid. Prav tako je bilo potrjeno, da se Marie Chantal, soproga Pavla Grškega, iz nepredvidenih razlogov ne bo udeležila prihodnjih slovesnosti. Irene Grška je veljala za tiho, a izjemno močno osebnost, ki je večino časa preživela ob svoji sestri Sofiji v Madridu, kjer je bila ključni steber družinskega miru. Posmrtne ostanke princese bodo v ponedeljek, 19. januarja, prepeljali v njene rodne Atene. Tam se bo odvil še uradni pogreb, po katerem jo bodo pokopali ob njenih starših in bratu. Grška kraljeva družina se je od pokojne tete poslovila s čustvenim zapisom, v katerem so poudarili njeno globoko vero in popolno predanost družini, kar je zaznamovalo celotno njeno življenje v izgnanstvu in kasneje v španski prestolnici.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za medijsko hišo BBC prvič javno spregovorila o napadu, ki ga je doživela kot najstnica. Soproga kralja Karla III. je pojasnila, da se je dogodek zgodil na vlaku, ko je bila stara 16 ali 17 let. Neznan moški jo je napadel med branjem knjige, vendar se mu je kraljica, kot navaja v intervjuju, uspešno ubranila. Kraljica je poudarila, da je bila ob dogodku predvsem besna in da je travmatična izkušnja v njej ostala prisotna vrsto let. Razkritje je del njenega širšega prizadevanja za ozaveščanje o nasilju nad ženskami in dekleti, kar je ena izmed osrednjih tem njenega javnega delovanja. S svojo osebno zgodbo želi opolnomočiti žrtve, da o svojih izkušnjah spregovorijo in poiščejo pomoč.

V danskem političnem in javnem prostoru se je pojavila pobuda za preselitev rezidence prestolonaslednika Kristijana v grizlijsko prestolnico Nuuk. Namen tega predloga je okrepiti vezi med Dansko in njeno avtonomno regijo Grenlandijo ter utrditi kulturne in politične odnose. Pobudniki menijo, da bi prisotnost kraljeve družine na otoku služila kot močan simbol pripadnosti in legitimnosti danske oblasti nad tem območjem. Predlog prihaja v času povečanih geopolitičnih interesov za Arktiko. Zagovorniki ideje poudarjajo, da bi takšna poteza Grenlandijo simbolno zaščitila pred zunanjimi pritiski, zlasti v luči preteklih in morebitnih prihodnjih interesov Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. S tem bi Danska pokazala dolgoročno zavezanost regiji in preprečila morebitne težnje po odcepitvi ali spremembi statusa otoka. Čeprav gre za drastičen ukrep, razpravljavci izpostavljajo, da bi neposredna prisotnost prestolonaslednika pripomogla k boljšemu razumevanju lokalnih potreb in hkrati svetu sporočila, da je Grenlandija neločljiv del danskega kraljestva. Uradni Köbenhavn se o predlogu še ni dokončno izrekel, vendar je tema sprožila široko razpravo o prihodnosti danske monarhije v arktičnem kontekstu.

Valižanska princesa Catherine je ob sprejemu angleške ženske ragbijske reprezentance v gradu Windsor razkrila, da se njeni otroci, princ George, princesa Charlotte in princ Louis, doma ukvarjajo z ragbijem. Povedala je tudi, da je zmago Red Roses na svetovnem prvenstvu proslavila s plesom s kavbojskim klobukom.

Vojvodinja Meghan je na Instagramu objavila zasebne fotografije in videoposnetke s princem Harryjem, s čimer se je spomnila začetkov njune ljubezni pred desetimi leti. Objavila je tako novejši videoposnetek, na katerem par pleše, kot tudi fotografijo iz leta 2016, posneto med njunim prvim skupnim potovanjem v Bocvano. Zapisala je, da bi moral biti človek zraven, da bi razumel trenutek.

Kralj Frederik in kraljica Mary Danske sta se vrnila na Dansko in se nastanila v svoji poletni rezidenci, graščini Gråsten. Po tradiciji se bosta srečala z lokalnimi prebivalci. Medtem pa naj bi princ William in princesa Catherine iz Walesa razmišljala o selitvi iz koče Adelaide v večji grad, katerega zgodovina naj bi bila nekoliko temačna.

Britanska kraljica Camilla je v svojem nagovoru javnosti prvič razkrila, da je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja žrtev spolnega napada. Kraljica je poudarila, da se je za razkritje lastne izkušnje odločila z namenom opolnomočenja žensk in uporabe svojega družbenega položaja za aktivnejši boj proti nasilju nad ženskami, kar predstavlja eno njenih osrednjih prizadevanj v javnem delovanju. Čeprav jo je dogodek takrat močno prizadel, o njem dolga leta ni spregovorila. Odločitev za javno priznanje je po njenih besedah dozorela šele ob poslušanju pričevanj drugih žensk, ki so se soočale s podobnimi izkušnjami. Kraljica je s svojo izpovedjo pozvala k odločnejšemu boju proti nasilju v družini in spolnemu nasilju, s čimer želi spodbuditi družbene spremembe in izboljšati varnost žensk po vsem svetu.

Britanski policisti so v Londonu pridržali moškega, ki je v enem tednu dvakrat nezakonito vdrl na območje Kensingtonške palače, kjer se nahajajo zasebni prostori valižanskega princa Williama in njegove žene Catherine. Kot poroča britanski časnik The Sun, so varnostne službe moškega prvič izsledile na zavarovanem območju palače v začetku tedna, a se je kljub predhodnemu pridržanju na kraj dogodka kmalu vrnil. Londonska policija je potrdila, da so osumljenca v obeh primerih hitro obvladali in da neposredna nevarnost za člane kraljeve družine ni obstajala. Incidenti so sprožili dodatna vprašanja o varnostnih protokolih v uradnih kraljevih rezidencah, saj gre za enega najstrožje varovanih objektov v britanski prestolnici. Identiteta moškega in njegovi motivi za vdor v javnosti še niso bili razkriti, preiskava dogodka pa še poteka. Kraljevi par, ki z otroki deli prostore v apartmaju 1A znotraj palače, se na dogodke uradno še ni odzval, so pa viri blizu palače potrdili, da so varnostne ukrepe po drugem vdoru nemudoma poostrili.

Britanski kralj Karel III. je svojemu bratu, princu Andrewu, domnevno ponudil novo začasno bivališče na posestvu Sandringham, da bi pospešil njegovo izselitev iz dvorca Royal Lodge. Selitev naj bi se izvedla v prihodnjih tednih, še pred prinčevim 66. rojstnim dnem, ki bo prihodnji mesec. Kraljeva odločitev sledi dolgotrajnim prizadevanjem monarha, da bi omejil stroške in reorganiziral uporabo kraljevih nepremičnin po bratovi odstranitvi iz aktivnega opravljanja javnih dolžnosti. Princ Andrew, ki se je moral s položaja umakniti zaradi vpletenosti v afero s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom, se je dolgo upiral zapustitvi 30-sobnega dvorca v Windsorju. Odnosi med bratoma so se po poročanjih britanskih medijev zaostrili prav zaradi vprašanja vzdrževanja dvorca in prinčeve pravice do bivanja v njem, saj kralj Karel III. ne želi več osebno kriti visokih stroškov varovanja in obnove nepremičnine. Selitev na posestvo Sandringham naj bi predstavljala kompromisno rešitev, s katero kralj zagotavlja bratu ustrezno, a manj razsipno nastanitev zunaj glavnega kraljevega središča v Windsorju. Čeprav podrobnosti o novem domu niso javno potrjene, viri blizu palače nakazujejo, da je postopek selitve že v polnem teku, kar označuje konec nekega obdobja za osramočenega princa.

Nekdanji španski kralj Juan Carlos I. bo 5. novembra v Franciji izdal svoje spomine z naslovom 'Reconciliación', v katerih naj bi razkril podrobnosti o svojem življenju, vladavini, družini in izgnanstvu v Abu Dabiju. V intervjujih, ki so predhodnica izdaji knjige, je Juan Carlos že napovedal, da bo v spominih izrazil svoje mnenje o različnih temah, vključno z njegovim odnosom s sinom, kraljem Felipejem VI., in drugimi člani kraljeve družine. Poudaril je tudi pomen, da ima princesa Leonor samozavest in izpolnjuje svoje dolžnosti. Pričakuje se, da bodo spomini povzročili razburjenje in polemike.

Britanski strokovnjaki za vprašanja kraljeve družine so Meghan Markle, vojvodinji Susseški, namenili opozorilo glede njene morebitne vrnitve v domovino njenega soproga. Do opozorila prihaja v času, ko odbor Ravec ponovno preučuje pravico princa Harryja do varovanja, ki se financira iz javnih sredstev. Odločitev o stopnji varnostne zaščite bo ključnega pomena za morebitne prihodnje obiske kraljevega para v Londonu. Vojvodinja se po navedbah poznavalcev nahaja v občutljivem položaju, saj so odnosi s preostalim delom kraljeve družine še vedno napeti. Opozorilo z vsega šestimi besedami, ki ga poudarjajo britanski mediji, odraža pričakovanje javnosti in palače, da bosta morala zakonca natančno pretehtati svoje poteze. Čeprav viri blizu para trdijo, da vrnitve za stalno ne načrtujeta, bi lahko sprememba v stopnji varovanja vplivala na pogostost njunih obiskov v prihodnje.

Meghan Markle, vojvodinja Susseška, namerava poleti prvič po štirih letih obiskati Združeno kraljestvo. Po poročanju britanskih medijev naj bi spremljala svojega moža, princa Harryja, na promocijskem dogodku v okviru iger Invictus, ki bodo potekale v Birminghamu. Njen prihod naj bi bil ključno povezan z uradno potrditvijo njunega obiska na Otoku. Glavni pogoj za izvedbo načrtovanega obiska ostaja vprašanje varnosti. Vojvodinja vztraja, da se paru med bivanjem v državi ponovno zagotovi uradno policijsko varovanje, ki jima je bilo odvzeto po umiku z kraljevih dolžnosti. Brez ustreznih varnostnih jamstev je njena udeležba na dogodku še vedno pod vprašajem. Napovedana vrnitev vzbuja precejšnje zanimanje javnosti, saj se Meghan v domovino svojega moža ni vrnila že od leta 2020. Dogodek v Birminghamu velja za pomemben mejnik pri prizadevanjih princa Harryja za promocijo športa med vojaškimi veterani, vendar logistični in varnostni izzivi ostajajo osrednja ovira za njun skupni nastop.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za BBC prvič javno razkrila podrobnosti o napadu, ki ga je doživela kot najstnica na vlaku. Med razpravo o nasilju nad ženskami je 78-letna kraljica opisala, kako jo je neznani moški napadel med branjem knjige. Poudarila je, da se je napadalcu uprla, dogodek pa je v njej pustil dolgotrajen občutek jeze. Spominjala se je prihoda domov, ko je njena mati opazila razmršene lase in manjkajoči gumb na plašču, kar je pričalo o fizičnem obračunu. Kraljica Camilla se že vrsto let aktivno zavzema za pomoč žrtvam spolnega in družinskega nasilja ter sodeluje s številnimi dobrodelnimi organizacijami na tem področju. Čeprav so se navedbe o tem dogodku v javnosti prvič pojavile septembra v biografski knjigi, ki jo je povzel časnik The Times, je Buckinghamska palača dogodek uradno potrdila šele s tem intervjujem. Njena izpoved je namenjena ozaveščanju o pomenu boja proti nasilju nad ženskami in spodbujanju žrtev k spregovoru.

Britanski princ Harry bo prihodnji četrtek na višjem sodišču v Londonu podal pričevanje v odmevni tožbi zaradi kršenja zasebnosti, ki jo je skupaj z drugimi znanimi osebnostmi sprožil proti založniku časnika Daily Mail. Po navedbah njegovih odvetnikov se bo vojvoda Susseški osebno udeležil obravnave, kjer bo podal dokaze o domnevnih nezakonitih dejavnostih zbiranja informacij. V pravnem postopku poleg princa sodelujejo tudi druge javne osebnosti, med katerimi je glasbenik Elton John. Tožba se osredotoča na obtožbe o vdoru v zasebnost, ki vključujejo prisluškovanje telefonskim pogovorom in druge nezakonite metode pridobivanja osebnih podatkov s strani podjetja Associated Newspapers. Gre za eno izmed številnih pravnih bitk, ki jih princ Harry bije z britanskimi tabloidi, saj si prizadeva za reformo medijskega poročanja in zaščito svoje družine. Njegov prihod v London bo znova pritegnil veliko pozornosti svetovnih medijev, saj so takšni osebni nastopi članov kraljeve družine na sodišču redki. Postopek proti založniku Associated Newspapers predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih za večjo odgovornost britanskih medijev. Odločitev princa, da osebno poda dokaze, kaže na njegovo odločnost pri pregonu domnevnih zlorab, ki naj bi trajale več let. Izid te tožbe bi lahko imel dolgoročne posledice za delovanje tabloidnega tiska v Združenem kraljestvu in širše, saj odpira vprašanja o etičnih mejah novinarskega dela.