Po petkovem napadu z nožem na dijakinjo na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v Rakičanu, je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti odredil 30-dnevni pripor mladoletnemu osumljencu po zaslišanju.

Turški preiskovalci so razkrili nove podrobnosti o brutalnem umoru ruske državljanke Irine Dvizove in njene 15-letne hčerke Dajane, ki se je zgodil v letovišču Bodrum. Glavni osumljenec za umor je nekdanji mož žrtve Andrej Kušlevič, ki kljub veljavni prepovedi približevanja vstopil v stanovanje in izvedel napad. Po navedbah turškega časnika Sabah je morilec v stanovanju po dejanju ostal približno pet ur, med katerimi je poskušal očistiti prizorišče zločina in odstraniti sledi krvi. Preiskava je pokazala, da je Kušlevič telesi žrtev zavil v odeje in ju z avtomobilom odpeljal na odročno lokacijo, kjer ju je odvrgel v jarek ob cesti. Policija je trupli našla na strmem pobočju, povezani z vrvjo, kar je olajšalo identifikacijo in potrdilo nasilno naravo smrti. Osumljenec je po dejanju domnevno zapustil državo, kar je sprožilo mednarodno tiralico in sodelovanje med turškimi in ruskimi organi. Umor, ki se je zgodil jeseni leta 2023, je v Turčiji ponovno sprožil razpravo o učinkovitosti prepovedi približevanja in zaščiti žrtev družinskega nasilja. Preiskovalci so s pomočjo videoposnetkov nadzornih kamer in forenzičnih dokazov v stanovanju rekonstruirali gibanje storilca, ki je kljub pravnim omejitvam uspel izslediti žrtvi. Primer ostaja v središču pozornosti zaradi krutosti in mednarodnih razsežnosti vpletenih akterjev.

V primeru umora Chiare Poggi v Garlasco so analize brisa potrdile, da DNK, pripisan 'Neznanemu 3', ni rezultat nedavne kontaminacije. Izvedenka je ugotovila, da DNK sledi niso sveže, kar nakazuje, da niso bile vnesene med samo preiskavo. Ta ugotovitev je ključna za nadaljnji potek preiskave umora, saj pomaga razčistiti sume glede integritete dokazov. Primer se osredotoča na izsleditev odgovorne osebe za umor, pri čemer se izključuje možnost, da bi bil DNK naknadno vnesen.

Finska policija je sprožila kriminalistično preiskavo v zvezi s smrtjo starejše osebe v negovalnem domu v mestu Turku. Preiskovalci sumijo, da je prišlo do kaznivega dejanja, potem ko naj bi se stanovalec v objektu zadušil. Oblasti so potrdile, da dogodek obravnavajo s posebno pozornostjo, vendar podrobnejših informacij o identiteti pokojnika zaradi varovanja osebnih podatkov in tajnosti postopka ne razkrivajo. Policija trenutno še ni javno opredelila specifičnih kaznivih dejanj, ki jih preiskuje, niti ni podala podrobnosti o okoliščinah incidenta. Poudarili so, da je preiskava vzroka smrti po zakonu zaupne narave, kar omejuje količino informacij, ki so na voljo javnosti. Kljub temu so navedli, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da smrt ni bila posledica naravnih vzrokov. Lokalna skupnost in svojci so nad dogodkom pretreseni, medtem ko vodstvo negovalnega doma tesno sodeluje z organi pregona. Incident je ponovno odprl vprašanja o varnostnih protokolih in kakovosti oskrbe v finskih institucijah za starejše, čeprav uradne obtožbe še niso bile vložene proti nobenemu zaposlenemu ali tretji osebi.

Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

Kripo je v svojem najnovejšem poročilu zaprosil za zakonsko ureditev, ki bi policiji omogočila uporabo DNK-sledenja prednikov pri preiskavah hujših kaznivih dejanj. Ta možnost je bila nedavno uvedena na Švedskem in Danskem, kar je spodbudilo podobno pobudo v Sloveniji. Policija si prizadeva za spremembo zakonodaje, da bi lahko učinkoviteje reševali težke primere.

Policija je v torek v Venlu aretirala 20-letnega moškega, očeta petmesečnega dojenčka, ki je umrl decembra v sumljivih okoliščinah. Osumljenec je osumljen vpletenosti v smrt otroka.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Švicarsko javno tožilstvo je uvedlo uradno kazensko preiskavo proti lastniku bara v luksuznem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v požaru umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika bara, 60-letnega moškega korziškega rodu, organi pregona sumijo uboja iz malomarnosti. Preiskava je razkrila, da ima osumljenec obsežno kriminalno preteklost v Franciji, kjer je bil pred dvema desetletjema obsojen zaradi zvodništva, goljufij, ugrabitev in protipravnega odvzetja prostosti. Identifikacija žrtv bo po navedbah uradnih oseb trajala več dni, saj so številna telesa močno uogljenjena. Med poškodovanimi so po dozdajšnjih podatkih tudi državljani Srbije. Požar v baru Constellation je izbruhnil med praznovanjem novega leta, ko je v objektu prišlo do silovite eksplozije, ki ji je sledil uničujoč ogenj. Švicarske oblasti preučujejo varnostne protokole objekta in odgovornost vodstva za nastalo katastrofo, medtem ko se je lastnik v svojem prvem javnem odzivu za medije spoprijel z obtožbami o pomanjkljivih varnostnih ukrepih.

Zagrebški policisti so v torek pod nadzor so pridržali moškega, ki ga sumijo povzročitve eksplozije na otroškem igrišču v mestni četrti Trešnjevka. Po podatkih policijske uprave Zagreb se je incident zgodil v ponedeljek, 29. decembra, v poznih večernih urah. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je moški z uporabo pirotehničnih sredstev oziroma petard zanetil ogenj v posodi z bencinom, kar je povzročilo močnejšo eksplozijo. Dogodek je v soseski povzročil precej vznemirjenja, vendar po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih oseb. Policija trenutno še ugotavlja vse okoliščine in motive za dejanje, moški pa ostaja v policijskem pridržanju. Kriminalistična preiskava poteka v smeri ugotavljanja kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.

V nedeljo, 4. januarja dopoldne, je v kijevskem okrožju Obolon prišlo do silovite eksplozije terenskega vozila. Po uradnih podatkih ukrajinske policije je bilo v incidentu poškodovanih več oseb, ki so že prejele nujno medicinsko pomoč. Na prizorišču trenutno delujejo vse specializirane službe, vključno s pirotehniki in preiskovalci, ki ugotavljajo vzrok eksplozije. Policija v Kijevu je sprožila obsežno preiskavo, vendar podrobnosti o identiteti poškodovanih ali morebitnih osumljencih javnosti še niso razkrili. Okoliščine dogodka ostajajo nejasne, organi pregona pa so napovedali, da bodo dodatne informacije posredovali po zaključku prvega dela preiskave. Incident je povzročil precejšnjo materialno škodo na okolici in vznemirjenje med prebivalci prestolnice.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je po zadnjih podatkih lokalnih oblasti v uničujočem požaru, ki je v noči na novo leto izbruhnil v enem izmed lokalnih barov, umrlo 40 oseb, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi je tudi 14 državljanov Francije, več huje poškodovanih oseb s težkimi opeklinami pa so že premestili v specializirane centre po Evropi, vključno z Nemčijo. Med ranjenimi je tudi mladi nogometaš francoskega kluba FC Metz, ki so ga zaradi resnosti poškodb prepeljali na zdravljenje v tujino. Tožilka, pristojna za primer, je pojasnila, da prve ugotovitve preiskave kažejo na to, da so ogenj najverjetneje povzročile goreče sveče oziroma pirotehnična sredstva. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na vprašanje ustreznosti akustične pene, ki je bila nameščena v lokalu, in ugotavljajo morebitno kazensko odgovornost. Identifikacija žrtev poteka počasi in s težavami, saj so trupla zaradi izjemno visokih temperatur močno poškodovana, zato bo za potrditev identitete v mnogih primerih potrebna analiza DNK.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Preiskava terorističnega napada v bližini Rdeče trdnjave v Delhiju, ki se je zgodil 10. novembra lani, je razkrila delovanje t. i. »beloovratniške« teroristične celice. Indijski uradniki so v nedeljo sporočili, da so v modul vključeni visoko izobraženi zdravniki, ki so za komunikacijo s pakistanskimi operativci uporabljali izpopolnjeno mrežo navideznih (ghost) SIM kartic in šifriranih aplikacij. Med osumljenci so bili identificirani zdravniki Muzammil Ganaie, Adeel Rather in Umar-un-Nabi, slednji pa je umrl med vožnjo vozila, naloženega z razstrelivom. Ugotovitve preiskave so postale podlaga za strožjo regulacijo digitalnih komunikacij v državi. Indijsko ministrstvo za telekomunikacije (DoT) je na podlagi teh razkritij 28. novembra lani izdalo direktivo, ki od ponudnikov storitev, kot so WhatsApp, Telegram in Signal, zahteva neprekinjeno povezavo aplikacij z aktivno fizično SIM kartico v napravi. Osumljenci so namreč uporabljali protokol dveh telefonov, da bi se izognili nadzoru varnostnih služb, kar je sprožilo širšo razpravo o varnosti šifriranih komunikacijskih kanalov.

Nemški preiskovalni organi so po brutalnem spolnem napadu na deklico sprožili obsežno forenzično akcijo, v okviru katere so k oddaji vzorca DNK pozvali približno 2000 moških. Neznani storilec naj bi deklico zvabil na območje konjeniškega centra, kjer jo je zlorabil, nato pa s kraja dogodka pobegnil. Kljub predhodnim preiskavam in analizam sledi storilca policija do sedaj še ni uspela izslediti, zato so se odločili za drastičen korak množičnega testiranja populacije, ki ustreza profilu osumljenca. Preiskovalci upajo, da bo ta obsežna metoda končno privedla do identifikacije storilca, saj so na kraju zločina zavarovali biološke sledi. Postopek vključuje moške iz lokalnega okolja in tiste, ki so se v času dejanja nahajali v bližini prizorišča. Policija poudarja, da je sodelovanje ključno za zagotovitev varnosti v skupnosti, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na kompleksnost obdelave tako velikega števila vzorcev. Primer je v nemški javnosti sprožil val ogorčenja in povečal pritisk na varnostne organe, da čim prej zaključijo preiskavo.

Ruski organi pregona so v ponedeljek, 29. decembra, odkrili trupli dveh mladih žensk, ki sta bili žrtvi serijskega morilca Dmitrija Artamošina, v javnosti znanega kot "bogorodski manijak". Po poročanju več ruskih medijev in informacijskih kanalov gre za Marijo Vlasovo in Aljono Bolotovo, ki sta bili pogrešani dlje časa. Preiskava je razkrila srhljive podrobnosti Artamošinovih dejanj; svoje žrtve naj bi pred umorom omamil z mamili, da bi nad njimi pridobil popoln nadzor. Policija je do lokacije posmrtnih ostankov prišla v okviru širše kriminalistične preiskave dejavnosti osumljenca, ki je že v priporu. Lokalne oblasti in preiskovalci trenutno izvajajo forenzične analize na kraju najdbe, da bi potrdili identiteto in zbrali dodatne dokaze za kazenski postopek. Primer je v Rusiji sprožil precejšen preplah zaradi narave zločinov in načina delovanja storilca.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.