Nemški zvezni notranji minister Alexander Dobrindt je napovedal znatno povečanje števila uslužbencev urada za varstvo ustave, ki se ukvarjajo z nadzorom levega ekstremizma. Odločitev sledi nedavnemu napadu na elektroenergetsko omrežje, ki ga oblasti pripisujejo skrajnim levičarskim skupinam. Po ministrovih besedah te skupine v zadnjem času delujejo z vse večjo intenzivnostjo in agresivnostjo, kar zahteva odločnejši odziv države. Minister je poudaril, da je zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture prednostna naloga ministrstva za notranje zadeve. Povečanje števila obveščevalcev naj bi omogočilo boljši nadzor nad radikalnimi celicami in preprečevanje morebitnih prihodnjih sabotaž. Dobrindt je opozoril, da se je narava levičarskega ekstremizma spremenila in postala bolj destruktivna, kar ogroža splošno javno varnost in stabilnost države. Načrtovane kadrovske okrepitve znotraj obveščevalnih služb so del širše strategije za zagotavljanje notranje varnosti v Nemčiji. Minister namerava s temi ukrepi zajeziti dejavnosti skupin, ki s svojimi dejanji neposredno napadajo temeljne državne strukture in gospodarsko stabilnost. Podrobnosti o točnem številu novih uslužbencev in časovnici izvedbe ukrepov naj bi bile znane v prihodnjih tednih.

Berlinska notranja senatorka Iris Spranger je po nedavnem požigu kabelskega mostu v nemški prestolnici opozorila, da nevarnost novih napadov na kritično infrastrukturo ostaja visoka. Kljub prizadevanjem podjetja Stromnetz Berlin za sanacijo uničenih napeljav, senatorka meni, da tveganje za prihodnje sabotaže še ni odpravljeno, kar povzroča dodatno zaskrbljenost glede energetske varnosti mesta. Politiki različnih strank so ob tem izpostavili pomanjkljivosti v trenutni preventivni infrastrukturi Berlina. Opozarjajo, da prestolnica ni ustrezno pripravljena na sistemske grožnje, kar povečuje ranljivost energetskega vozlišča v primeru usklajenih ekstremističnih akcij. Trenutna prizadevanja so zato usmerjena v preoblikovanje in boljšo zaščito ključnih omrežnih točk, ki so bile tarča sabotaž. Preiskovalni organi so po januarskem incidentu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije, že sprožili postopke zaradi suma terorizma. V luči novih opozoril se krepijo pozivi k celoviti prenovi varnostnih protokolov in fizične zaščite objektov kritične infrastrukture, da bi preprečili morebitne ponovne napade levo-ekstremističnih skupin.

Neznana skupina hekerjev je vdrla v naprave znotraj ameriške vlade, ki uporabljajo programsko opremo podjetja Cisco. Po navedbah Bloomberga, ki se sklicuje na izjavo Agencije za kibernetsko varnost in zaščito infrastrukture ZDA (CISA), je kibernetski napad prizadel objekte kritične infrastrukture države.

Ruske sile so s torkovim nočnim napadom z brezpilotnimi letalniki v južni ukrajinski regiji Odesa ohromile lokalno energetsko omrežje. Po uradnih podatkih tamkajšnje energetske družbe DTEK je brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev, dve osebi pa sta bili v napadu ranjeni. Odesa, ki predstavlja ključno pristaniško vozlišče, je bila ponovno tarča namernega uničevanja kritične infrastrukture, kar otežuje bivalne razmere v zimskem času. Sistemski izpadi električne energije niso omejeni le na južni del države, temveč o njih v zadnjih dneh poročajo tudi iz prestolnice Kijev in industrijskega središča Dnipro. Stopnjevanje napadov na energetsko omrežje kaže na nadaljevanje ruske strategije povzročanja humanitarnih težav civilnemu prebivalstvu. Ukrajinske oblasti se trudijo vzpostaviti nadomestne vire napajanja, vendar so popravila zaradi ponavljajočih se napadov in obsega poškodb zamudna. Dogajanje v Odesi je neposredno povezano s predhodnimi decembrskimi napadi, ki so že povzročili motnje v oskrbi z vodo in poškodbe na pomorski infrastrukturi. Ruska stran s temi dejanji očitno stopnjuje pritisk na ukrajinsko logistiko v Črnem morju, kar poleg energetske varnosti ogroža tudi mednarodne trgovinske poti in varnost plovil nevtralnih držav v regiji.

Upravljavec berlinskega električnega omrežja, podjetje Stromnetz Berlin, je opozoril, da kljub strogim varnostnim ukrepom energetska oskrba nikoli ni popolnoma varna pred zunanjimi grožnjami. Čeprav podjetje uporablja fizično zaščito, varnostno osebje in napredne sisteme kamer, ostajajo kritične točke omrežja ranljive za morebitne napade ali sabotaže. Priznanje o ranljivosti prihaja v času povečanih razprav o varnosti kritične infrastrukture v Evropi. Zaradi naraščajočih tveganj podjetje trenutno izvaja nadgradnje varnostnih protokolov na ključnih nevralgičnih točkah sistema. Ukrepi vključujejo dodatno tehnično varovanje in okrepljene patrulje na terenu, s čimer želijo zmanjšati tveganja za prekinitve oskrbe. Vodstvo podjetja poudarja, da absolutne varnosti v kompleksnih energetskih sistemih ni mogoče zagotoviti, vendar si prizadevajo za čim višjo stopnjo odpornosti. Analitiki opozarjajo, da so takšna javna priznanja o ranljivosti nujna za realno oceno tveganj in pripravo ustreznih načrtov za ukrepanje v sili. Razprava o zaščiti energetske infrastrukture v Nemčiji se je okrepila predvsem po nedavnih incidentih in geopolitičnih spremembah, ki so izpostavile pomen neprekinjene oskrbe z energijo za stabilnost mestnih središč.

Prebivalci Berkovićev v Bosni in Hercegovini so sedem dni brez pitne vode, analize pa so pokazale visoko prisotnost težkih kovin in kemikalij ter izjemno mutnost vode. Medtem se v vasi Manić v beograjski občini Barajevo, ki šteje okoli 500 prebivalcev, prav tako spopadajo z dolgotrajnim pomanjkanjem pitne vode. Meščani so prisiljeni prinašati vodo iz sosednjih vasi, kar kaže na alarmantno stanje in potrebo po takojšnjih rešitvah.

Najvišji slovaški predstavniki so na tiskovni konferenci v Bratislavi uradno potrdili, da Slovaška ne bo več zagotavljala vojaške ali finančne pomoči Ukrajini. Predsednik Peter Pellegrini, predsednik parlamenta Richard Raši in premier Robert Fico so predstavili nov načrt upravljanja države, ki vključuje strogo zavračanje pošiljanja orožja, vojakov ali sodelovanja pri posojilih Evropske komisije za pokrivanje ukrajinskega proračunskega primanjkljaja. Ta poteza utrjuje novo zunanjepolitično smer slovaške koalicije, ki se distancira od neposredne vpletenosti v konflikt. Istočasno se pojavljajo huda pričevanja o razmerah v ukrajinskih vrstah. Nekdanji nizozemski plačanec s psevdonimom Hendrik, ki se je v Ukrajini boril v treh ločenih obdobjih, je za javnost opisal obsežno korupcijo, zlorabe in prisotnost neonacističnih elementov ter tujih pripadnikov mamilarskih kartelov znotraj določenih vojaških enot. Njegove izjave mečejo senco na notranjo kohezijo ukrajinskih obrambnih sil in etične standarde v nekaterih mednarodnih legijah. Nasprotno pa je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte med obiskom v Zagrebu poudaril pomen nadaljnje podpore Kijevu. Rutte je Hrvaško označila za zanesljivo članico zavezništva, predvsem zaradi njenih vlaganj v modernizacijo vojske in dosedanje pomoči Ukrajini. Po njegovih besedah ukrajinska varnost neposredno predstavlja tudi varnost celotnega severnoatlantskega zavezništva, kar odraža jasen razkol v pristopih med srednjeevropskimi državami članicami Nata.

Financiranje vladnega programa za lov na grožnje v omrežjih kritične infrastrukture ZDA je poteklo v nedeljo. To je preprečilo nacionalnemu laboratoriju Lawrence Livermore, da bi analiziral dejavnosti, ki bi lahko kazale na kibernetski napad, je v torek povedal direktor programa kongresu. Program je namenjen preprečevanju morebitnega ponovnega napada, podobnega Stuxnetu.

Microsoft je izdal obsežno, odprtokodno merilo za ocenjevanje sistemov za odkrivanje globokih ponaredkov in manipuliranih medijev, s čimer poudarja pomen širokega pristopa k zajezitvi dezinformacij. Hkrati so ZDA opozorile na naraščajočo grožnjo kritični infrastrukturi, vključno z operativnimi tehnologijami, kot so električna omrežja. Nate Gleason iz laboratorija Lawrence Livermore National Laboratory je opozoril, da so akterji groženj vse bolj prebrisani in tarče napadov so vse pogosteje bistveni sistemi.

Nemški zvezni notranji minister Dobrindt je po nedavnem požarnem napadu na berlinsko električno omrežje, ki je povzročil obsežen izpad elektrike, napovedal oster odziv države in celovit paket ukrepov proti levemu ekstremizmu. Minister je ob napovedi poudaril, da bodo varnostni organi "udarili nazaj", pri čemer se bodo osredotočili predvsem na okrepljen nadzor nad radikalnimi skupinami. Načrtovani ukrepi so neposreden odziv na sabotažo kritične infrastrukture, ki so jo po navedbah preiskovalcev izvedli levičarski skrajneži v sodelovanju z radikalnimi podnebnimi aktivisti. Vlada namerava s temi koraki izboljšati varnost oskrbe z energijo in preprečiti podobne incidente, ki ogrožajo javni red in mir v prestolnici. Dobrindt je v svoji izjavi izpostavil, da bo poudarek na preventivnem delovanju in strožjem sankcioniranju tistih, ki se zatečejo k nasilju pod krinko političnih ciljev. Poleg dodatnega nadzora paket predvideva tudi tesnejše sodelovanje med obveščevalnimi službami in policijskimi enotami pri varovanju ključnih vozlišč državne infrastrukture.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Ameriška obveščevalna poročila razkrivajo, da je bila ena sama komunalna služba za oskrbo z vodo v Kaliforniji v enem tednu deležna več kot šest milijonov poskusov povezav s kitajskih naslovov. Gre za dejanje, ki nakazuje na prizadevanja kitajskega režima za iskanje ranljivosti v kritični infrastrukturi Združenih držav Amerike. Poročilo, ki ga je objavil The Epoch Times, poudarja zaskrbljujoče varnostne trende.

Po poročanju medijev je obsežen izpad električne energije v Berlinu morda povzročil požar, za katerega policija sumi, da je bil podtaknjen. Nekateri deli mesta bodo morda ostali brez elektrike do četrtka. Prebivalci poročajo o težavah pri vsakdanjem življenju brez elektrike, mobilnih povezav in informacij.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

V nemški prestolnici Berlin je danes zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Motnje v oskrbi so nastale po tem, ko je v bližini lokalne elektrarne izbruhnil požar, ki je močno poškodoval visokonapetostne kable. Nemška policija je po prvih ugotovitvah sprožila preiskavo zaradi suma namernega požiga, saj okoliščine incidenta kažejo na morebitno sabotažo kritične infrastrukture. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k strpnosti in solidarnosti, pri čemer so poudarile pomen pomoči sosedom, zlasti starejšim in ranljivim skupinam. Tehnične ekipe so nemudoma pričele s sanacijo poškodovanega omrežja, vendar natančen čas popolne vzpostavitve oskrbe še ni znan. Incident je povzročil precejšen zastoj v delovanju gospodarstva v prizadetih četrtih, policija pa medtem preučuje morebitne motive in išče storilce, ki bi lahko bili povezani z dejanji zoper javno varnost.

Finske oblasti so prevzele nadzor nad ladjo, ki je osumljena vpletenosti v nedavne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov v Baltskem morju. Preiskava se osredotoča na incident, v katerem sta bila poškodovana kabla, ki povezujeta Finsko in Estonijo, kar je povzročilo motnje v komunikacijskih povezavah med državama. Finski preiskovalni organi sumijo, da je ladja s svojim ravnanjem povzročila fizično škodo na infrastrukturi. Podrobnosti o lastništvu ladje ali natančnih okoliščinah dogodka še niso bile v celoti razkrite, vendar so organi ukrepali hitro, da bi zavarovali dokaze. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti kritične infrastrukture v regiji Severnega morja in Baltika, kjer so tovrstne poškodbe pod stalnim nadzorom obveščevalnih služb. Preiskovalci zdaj preučujejo podatke o gibanju plovila in tehnične parametre, da bi ugotovili, ali je bila škoda povzročena namerno ali gre za nesrečo. Sodelovanje med finskimi in estonskimi oblastmi poteka tekoče, saj obe državi dogodek obravnavata kot resno grožnjo nacionalni varnosti in stabilnosti regionalnih omrežij.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je poročala, da so kitajski hekerji okrepili kibernetske napade na tajvansko kritično infrastrukturo, pri čemer je število dnevnih poskusov doseglo 2,63 milijona. Poročilo ugotavlja povezavo med temi kibernetskimi napadi in vojaškimi patruljami Ljudske osvobodilne vojske (PLA) okoli Tajvana, pri čemer so vrhunec kibernetske aktivnosti zabeležili okoli 20. maja 2025. NSB nadaljuje s krepitvijo kibernetske obrambe in sodelovanjem z varnostnimi agencijami.

Finska policija je zasegla tovorno ladjo v Finskem zalivu, osumljeno poškodovanja podmorskega kabla v izključni ekonomski coni Estonije. Estonske oblasti so zaznale napake. Sumijo, da je bila poškodovana tudi druga kabelska povezava.

V nemški prestolnici Berlin je zaradi namernega požiga elektroenergetske infrastrukture več deset tisoč gospodinjstev ostalo brez oskrbe z električno energijo. Po navedbah lokalnih oblasti bodo popravila močno poškodovanih kablov trajala najmanj do četrtka, kar pomeni, da bodo prebivalci sredi zimskega mraza več dni brez ogrevanja in luči. Policija dogodek preiskuje kot kaznivo dejanje požiga, saj prve ugotovitve kažejo na namerno povzročitev škode na ključnem omrežju. Izpad elektrike je prizadel predvsem jugovzhodne dele mesta, kjer so ekipe podjetja Vattenfall že na terenu, vendar je obseg škode na kablih tolikšen, da hitra vzpostavitev sistema ni mogoča. Incident je sprožil zaskrbljenost glede varnosti kritične infrastrukture v državi, še posebej v luči nizkih temperatur, ki neposredno ogrožajo zdravje starejših in drugih ranljivih skupin v neogrevanih stanovanjih. Mestne oblasti so že vzpostavile zasilna ogrevalna mesta za prizadete občane.

Berlinski senat se je odločil za uvedbo strožjih varnostnih ukrepov po obsežnem izpadu električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici. Oblasti načrtujejo okrepljen video nadzor na ključnih infrastrukturnih točkah, pri čemer bodo za zagotavljanje varnosti uporabili tudi tehnologijo umetne inteligence. Ukrep je neposreden odziv na sabotažo oziroma napad na električno omrežje, ki je povzročil motnje v oskrbi. Načrtovana širitev nadzornih sistemov v javnem prostoru je v nemški javnosti že sprožila razpravo o mejah zasebnosti in dopustnosti tovrstnih posegov. Senat vztraja, da je zaščita kritične infrastrukture pred morebitnimi novimi napadi prednostna naloga, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo učinkovitost množičnega nadzora pri preprečevanju tovrstnih dejanj. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost evropskih prestolnic glede ranljivosti energetskih sistemov.