Neznana skupina hekerjev je vdrla v naprave znotraj ameriške vlade, ki uporabljajo programsko opremo podjetja Cisco. Po navedbah Bloomberga, ki se sklicuje na izjavo Agencije za kibernetsko varnost in zaščito infrastrukture ZDA (CISA), je kibernetski napad prizadel objekte kritične infrastrukture države.

Več kot 60 odstotkov prebivalcev Nemčije je negativno ocenilo ukrepanje berlinskih oblasti po obsežnem izpadu električne energije, ki je 3. januarja prizadel jugozahodni del nemške prestolnice. Po podatkih javnomnenjske raziskave inštituta INSA, ki jo je objavil časnik Bild, le 21 odstotkov vprašanih podpira delo mestne uprave pod vodstvom župana Kaia Wegnerja. Zaradi nezadovoljstva z obvladovanjem krize si 41 odstotkov anketirancev želi županov odstop, medtem ko ga 37 odstotkov pri njegovem delu še naprej podpira. Kritike so usmerjene predvsem v počasno odpravljanje posledic požara na kabelskem mostu, ki je povzročil prekinitev oskrbe za približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Operater omrežja Stromnetz Berlin je opozoril, da bo zaradi velike škode popolno popravilo električnega omrežja trajalo več mesecev. V času incidenta so v mestu razglasili izredne razmere, saj so številni prebivalci ostali tudi brez ogrevanja. Odgovornost za požar, ki je povzročil energetski kolaps, je prevzela levoradikalna skupina Vulkan. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti kritične infrastrukture v državi in politični odgovornosti vodstva mesta. Raziskava je bila izvedena med 8. in 9. januarjem na vzorcu 1.005 državljanov, rezultati pa odražajo precejšen upad zaupanja v lokalno politiko po varnostnem incidentu.

Prebivalci Berkovićev v Bosni in Hercegovini so sedem dni brez pitne vode, analize pa so pokazale visoko prisotnost težkih kovin in kemikalij ter izjemno mutnost vode. Medtem se v vasi Manić v beograjski občini Barajevo, ki šteje okoli 500 prebivalcev, prav tako spopadajo z dolgotrajnim pomanjkanjem pitne vode. Meščani so prisiljeni prinašati vodo iz sosednjih vasi, kar kaže na alarmantno stanje in potrebo po takojšnjih rešitvah.

V ukrajinski prestolnici Kijev in okolici so v soboto, 10. januarja 2026, uvedli nujne izklope električne energije, ki so povzročili prekinitev oskrbe z vodo in toploto. Po navedbah kijevske mestne uprave je ukaz za izredni izklop izdalo državno energetsko podjetje Ukrenergo, ukrep pa neposredno vpliva tudi na delovanje mestnega električnega prometa. Težave z oskrbo so neposredna posledica ruskih zračnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo, ki so se okrepili v noči na 9. januar. Zaradi poškodb na omrežju se prebivalci mesta spopadajo z obsežnimi motnjami pri ogrevanju, kar v zimskem času predstavlja resno humanitarno tveganje. Mestne oblasti so potrdile, da so bili sistemi za oskrbo s toploto in vodo ustavljeni, da bi preprečili večje okvare na opremi in omogočili stabilizacijo preobremenjenega omrežja. Ukrepi so bili uvedeni nenadoma, kar je v mestu povzročilo precejšen zastoj v vsakdanjem življenju in gospodarstvu. Stanje v regiji ostaja kritično, saj se energetska podjetja trudijo odpraviti posledice napadov v težkih vremenskih razmerah. Po prvih poročilih so poškodbe na objektih Ukrenerga obsežne, kar pomeni, da bi lahko izredni izklopi trajali dlje časa, preden bodo uspeli vzpostaviti redno oskrbo z elektriko in vodo za vse prebivalce kijevskega območja.

Po nedavnem požigu na električni infrastrukturi na jugozahodu Berlina je oskrba z električno energijo ponovno stabilna, vendar bodo končna popravila trajala več mesecev. Začasna rešitev, ki vključuje drugo provizorično linijo, trenutno zagotavlja nemoteno napajanje prizadetih območij, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo obsežno škodo na omrežju. Preiskava incidenta je potrdila, da je šlo za nameren požig, ki je povzročil obsežen izpad električne energije in ohromil del mesta. Upravljavci omrežja opozarjajo, da zaradi kompleksnosti poškodovane opreme in potrebe po specifičnih nadomestnih delih hitra vzpostavitev prvotnega stanja ni mogoča. Varnostni organi medtem nadaljujejo z iskanjem odgovornih za napad na kritično infrastrukturo. Dogodek je sprožil razprave o ranljivosti energetskih vozlišč v nemški prestolnici in potrebi po strožjih varnostnih ukrepih. Čeprav so prebivalci in podjetja ponovno priključeni na omrežje, bo dolgotrajna sanacija zahtevala dodatna gradbena dela in občasne prilagoditve v distribuciji električne energije v prihodnjih mesecih.

Financiranje vladnega programa za lov na grožnje v omrežjih kritične infrastrukture ZDA je poteklo v nedeljo. To je preprečilo nacionalnemu laboratoriju Lawrence Livermore, da bi analiziral dejavnosti, ki bi lahko kazale na kibernetski napad, je v torek povedal direktor programa kongresu. Program je namenjen preprečevanju morebitnega ponovnega napada, podobnega Stuxnetu.

Microsoft je izdal obsežno, odprtokodno merilo za ocenjevanje sistemov za odkrivanje globokih ponaredkov in manipuliranih medijev, s čimer poudarja pomen širokega pristopa k zajezitvi dezinformacij. Hkrati so ZDA opozorile na naraščajočo grožnjo kritični infrastrukturi, vključno z operativnimi tehnologijami, kot so električna omrežja. Nate Gleason iz laboratorija Lawrence Livermore National Laboratory je opozoril, da so akterji groženj vse bolj prebrisani in tarče napadov so vse pogosteje bistveni sistemi.

Ulrich Silberbach, vodja Beamtenbunda (dbb), je opozoril, da se lahko dolgotrajni izpadi električne energije, kakršne so doživeli v Berlinu, zgodijo kjerkoli. Vse več je pozivov k boljši pripravljenosti na takšne dogodke.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Ameriška obveščevalna poročila razkrivajo, da je bila ena sama komunalna služba za oskrbo z vodo v Kaliforniji v enem tednu deležna več kot šest milijonov poskusov povezav s kitajskih naslovov. Gre za dejanje, ki nakazuje na prizadevanja kitajskega režima za iskanje ranljivosti v kritični infrastrukturi Združenih držav Amerike. Poročilo, ki ga je objavil The Epoch Times, poudarja zaskrbljujoče varnostne trende.

Po poročanju medijev je obsežen izpad električne energije v Berlinu morda povzročil požar, za katerega policija sumi, da je bil podtaknjen. Nekateri deli mesta bodo morda ostali brez elektrike do četrtka. Prebivalci poročajo o težavah pri vsakdanjem življenju brez elektrike, mobilnih povezav in informacij.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

V nemški prestolnici Berlin je danes zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Motnje v oskrbi so nastale po tem, ko je v bližini lokalne elektrarne izbruhnil požar, ki je močno poškodoval visokonapetostne kable. Nemška policija je po prvih ugotovitvah sprožila preiskavo zaradi suma namernega požiga, saj okoliščine incidenta kažejo na morebitno sabotažo kritične infrastrukture. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k strpnosti in solidarnosti, pri čemer so poudarile pomen pomoči sosedom, zlasti starejšim in ranljivim skupinam. Tehnične ekipe so nemudoma pričele s sanacijo poškodovanega omrežja, vendar natančen čas popolne vzpostavitve oskrbe še ni znan. Incident je povzročil precejšen zastoj v delovanju gospodarstva v prizadetih četrtih, policija pa medtem preučuje morebitne motive in išče storilce, ki bi lahko bili povezani z dejanji zoper javno varnost.

Finske oblasti so prevzele nadzor nad ladjo, ki je osumljena vpletenosti v nedavne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov v Baltskem morju. Preiskava se osredotoča na incident, v katerem sta bila poškodovana kabla, ki povezujeta Finsko in Estonijo, kar je povzročilo motnje v komunikacijskih povezavah med državama. Finski preiskovalni organi sumijo, da je ladja s svojim ravnanjem povzročila fizično škodo na infrastrukturi. Podrobnosti o lastništvu ladje ali natančnih okoliščinah dogodka še niso bile v celoti razkrite, vendar so organi ukrepali hitro, da bi zavarovali dokaze. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti kritične infrastrukture v regiji Severnega morja in Baltika, kjer so tovrstne poškodbe pod stalnim nadzorom obveščevalnih služb. Preiskovalci zdaj preučujejo podatke o gibanju plovila in tehnične parametre, da bi ugotovili, ali je bila škoda povzročena namerno ali gre za nesrečo. Sodelovanje med finskimi in estonskimi oblastmi poteka tekoče, saj obe državi dogodek obravnavata kot resno grožnjo nacionalni varnosti in stabilnosti regionalnih omrežij.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je poročala, da so kitajski hekerji okrepili kibernetske napade na tajvansko kritično infrastrukturo, pri čemer je število dnevnih poskusov doseglo 2,63 milijona. Poročilo ugotavlja povezavo med temi kibernetskimi napadi in vojaškimi patruljami Ljudske osvobodilne vojske (PLA) okoli Tajvana, pri čemer so vrhunec kibernetske aktivnosti zabeležili okoli 20. maja 2025. NSB nadaljuje s krepitvijo kibernetske obrambe in sodelovanjem z varnostnimi agencijami.

Finska policija je zasegla tovorno ladjo v Finskem zalivu, osumljeno poškodovanja podmorskega kabla v izključni ekonomski coni Estonije. Estonske oblasti so zaznale napake. Sumijo, da je bila poškodovana tudi druga kabelska povezava.

V nemški prestolnici Berlin je zaradi namernega požiga elektroenergetske infrastrukture več deset tisoč gospodinjstev ostalo brez oskrbe z električno energijo. Po navedbah lokalnih oblasti bodo popravila močno poškodovanih kablov trajala najmanj do četrtka, kar pomeni, da bodo prebivalci sredi zimskega mraza več dni brez ogrevanja in luči. Policija dogodek preiskuje kot kaznivo dejanje požiga, saj prve ugotovitve kažejo na namerno povzročitev škode na ključnem omrežju. Izpad elektrike je prizadel predvsem jugovzhodne dele mesta, kjer so ekipe podjetja Vattenfall že na terenu, vendar je obseg škode na kablih tolikšen, da hitra vzpostavitev sistema ni mogoča. Incident je sprožil zaskrbljenost glede varnosti kritične infrastrukture v državi, še posebej v luči nizkih temperatur, ki neposredno ogrožajo zdravje starejših in drugih ranljivih skupin v neogrevanih stanovanjih. Mestne oblasti so že vzpostavile zasilna ogrevalna mesta za prizadete občane.

Berlinski senat se je odločil za uvedbo strožjih varnostnih ukrepov po obsežnem izpadu električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici. Oblasti načrtujejo okrepljen video nadzor na ključnih infrastrukturnih točkah, pri čemer bodo za zagotavljanje varnosti uporabili tudi tehnologijo umetne inteligence. Ukrep je neposreden odziv na sabotažo oziroma napad na električno omrežje, ki je povzročil motnje v oskrbi. Načrtovana širitev nadzornih sistemov v javnem prostoru je v nemški javnosti že sprožila razpravo o mejah zasebnosti in dopustnosti tovrstnih posegov. Senat vztraja, da je zaščita kritične infrastrukture pred morebitnimi novimi napadi prednostna naloga, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo učinkovitost množičnega nadzora pri preprečevanju tovrstnih dejanj. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost evropskih prestolnic glede ranljivosti energetskih sistemov.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.