Kibernetski napad, ki je že prej prizadel moskovski lekarniški verigi Stolichki in Neofarm, se je razširil tudi na mrežo klinik 'Semeyny Doktor'. Napad je v lekarnah povzročil prenehanje delovanja blagajn in računovodskih sistemov, zaradi česar so bili zaposleni odpuščeni domov. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost glede morebitnega uhajanja osebnih podatkov strank iz lekarn Stolichki in Neofarm, če se potrdi, da je šlo za hekerski napad na njihove sisteme.

V Rusiji so zabeležili motnje v delovanju več lekarniških verig, vključno s Stoličko in Neofarmom, ter klinike Semeyny Doktor. Roskomnadzor (RKN) je potrdil tehnično okvaro in poudaril, da niso bili zaznani znaki DDoS napadov. Vzrok incidenta še ugotavljajo.

Od 4. avgusta bodo onkološki bolniki, ki prejemajo tabletno terapijo (anastrozol in letrozol), lahko to zdravilo dvignili v lekarnah. Za to bodo potrebovali recept, ki ga bo izdal osebni zdravnik. Glede hormonske injekcije »resiligo« pa bo v prihodnjem tednu znano, kje jo bodo bolniki lahko prejeli. S tem se želi poenostaviti postopek za bolnike, saj doslej ni bilo jasno, kje lahko dvigujejo terapijo.

V Rosenheimu v Nemčiji je voznica z avtomobilom zapeljala skozi stekleno izložbo v prodajni prostor lekarne. Po navedbah policije škoda znaša najmanj 125.000 evrov. Voznica je podala izjavo o vzroku nesreče, vendar podrobnosti niso znane.

V Nemčiji je cepljenje proti gripi in Covidu-19 v lekarnah že nekaj časa možno, vendar je v Saški-Anhalt in Turingiji le malo lekarn, ki to možnost ponujajo. Kljub možnosti cepljenja ob dvigu recepta, se le redke lekarne v teh zveznih državah odločajo za to storitev.

Savez Monarhisti je opozoril, da bi popolna privatizacija lekarniškega sektorja lahko ogrozila dostopnost zdravil in kakovost zdravstvenih storitev, zlasti za starejše občane. Poudarili so, da se privatizacija izvaja prek javno-zasebnih partnerstev, kar vodi v ustvarjanje dobička na račun najranljivejših slojev prebivalstva. Kot primer so navedli 'Apoteka Beograd', kjer naj bi oblast že 13 let ne sistemsko in zakonsko urejala področja.

Članki iz različnih nemških virov obravnavajo aktualna vprašanja v zvezi s cepljenjem in sezono prehladov. Pojasnjujejo razliko med mrtvimi in živimi cepivi, poudarjajo pomen cepljenja za zaščito pred boleznimi kot so koronavirus, gripa in RSV. Razpravljajo o tem, kdo bi se moral cepiti, katere teste je mogoče uporabiti in katere vrste cepiv so na voljo. Poudarjajo, da je obdobje strogih omejitev mimo, a koronavirus še vedno prizadeva milijone ljudi.

V Nemčiji je 8. oktobra potekala tretja »Dolga noč cepljenja«, kjer so lekarne po vsej državi ponujale cepljenje proti gripi in koroni, s čimer se je začela sezona cepljenja. V regiji Marburg-Biedenkopf je tovrstno cepljenje v lekarnah manj pogosto, a vendar na voljo. Cilj akcije je zagotoviti lahko dostopno cepljenje za vse, ki se želijo zaščititi pred virusi.

V Leónu v Španiji se je zaradi sočasne prisotnosti gripe, covida in bronhiolitisa sezona gripe začela prej kot običajno. V Puebli v Mehiki so zaradi izbruha virusa coxsackie v štirih občinah začasno prekinili pouk, število primerov bolezni rok, nog in ust pa se je povečalo na 201. V Senegalu je zaradi epidemije vročice Rift Valley umrlo 17 ljudi.

V Nemčiji je cepljenje proti gripi in Covidu-19 v lekarnah že nekaj časa mogoče, vendar je v praksi v Saški-Anhalt in Turingiji le malo lekarn, ki to ponujajo. Čeprav je možnost cepljenja ob dvigu recepta načeloma na voljo, se zanjo odloča malo lekarn.

Evropska komisija je sprožila poglobljeno preiskavo domnevnih ukrepov državne pomoči, ki naj bi jih Javni zavod Lekarna Ljubljana prejel ob odprtju poslovalnice v Grosupljem. Komisija želi ugotoviti, ali je prenos sredstev z ljubljanske občine na javni zavod skladen s pravili Evropske unije o državni pomoči.