Pravoslavni verniki v Srbiji in drugod so 8. januarja obeležili drugi dan božiča, ki je v cerkvenem koledarju posvečen saboru presvete Bogorodice. Praznik je namenjen izražanju hvaležnosti materi Jezusa Kristusa, verniki pa so se v cerkvah po vsej državi udeležili prazničnih liturgij. Dan se tradicionalno imenuje sabor, ker se na ta dan verniki zberejo, da bi skupno počastili spomin na rojstvo odrešenika in njegovo mater. V ljudskem izročilu ta dan imenujejo tudi božji dan, spremljajo pa ga številni običaji, ki poudarjajo pomen skupnosti, miru in dobrih del. Po starih navadah se v hišah ohranja praznično vzdušje, ki narekuje, da se v prvih treh dneh božiča prostori ne čistijo, zlasti pa se ne uporablja metle. Drugi dan praznovanja velja za čas obiskovanja sosedov in prijateljev, ko se v domove prinaša veselje in krepijo medosebne vezi. Srbska pravoslavna cerkev božič praznuje tri dni, pri čemer je prvi dan posvečen Kristusovemu rojstvu, drugi Bogorodici, tretji pa svetemu Štefanu. Praznik sabora presvete Bogorodice ima globoke korenine v zgodnjem krščanstvu in velja za enega najstarejših cerkvenih praznikov, posvečenih Mariji. Praznovanje se zaključi z devetim januarjem, ko verniki obeležujejo spomin na prvega mučenika, svetega Štefana.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.