Odbor direktorjev ameriške Korporacije za javno radiodifuzijo (CPB) je v ponedeljek uradno izglasoval razpustitev organizacije, ki je bila od leta 1967 ključni steber financiranja javnih medijev v Združenih državah Amerike. Odločitev o ukinitvi 58-letne ustanove sledi lanskoletni odločitvi kongresa, ki je na pobudo predsednika Donalda Trumpa ukinil zvezno financiranje njenih operacij. Vodstvo organizacije se je za popolno zaprtje namesto ohranitve prazne lupine odločilo z namenom zaščite integritete javnega medijskega sistema in demokratičnih vrednot, saj bi bila nefinancirana organizacija ranljiva za nadaljnje politične pritiske. Republikanska stranka, ki ima trenutno popoln nadzor nad kongresom, je dolga leta kritizirala CPB, češ da njeno programiranje, zlasti novice na mrežah PBS in NPR, kaže pristranskost do liberalnih nazorov. Senator John Kennedy iz Louisiane je odločitev pospremil z besedami, da ameriškim davkoplačevalcem ne bo več treba financirati vsebin, ki jih je označil za radikalne. Po drugi strani predsednica CPB Patricia Harrison poudarja, da je organizacija več kot pol stoletja zagotavljala dostop do zaupanja vrednih novic in izobraževalnih vsebin vsem Američanom, ne glede na njihov socialni položaj ali geografsko lokacijo.

Malezijska vlada preučuje uvedbo obveznega označevanja vsebine, ustvarjene ali spremenjene z umetno inteligenco, da bi zajezila širjenje dezinformacij na družbenih omrežjih. Predlog je bil obravnavan v spodnjem domu malezijskega parlamenta, Dewan Rakyat, 29. julija.

Španska socialistična delavska stranka (PSOE) je skupaj s partnerji, kot so Sumar, ERC, Junts, Bildu, PNV in BNG, potrdila reformo poslovnika kongresa, katere cilj je izključitev tako imenovanih »psevdoproducentov«. To se je zgodilo na četrtkovi seji Komisije za poslovnik kongresa, kjer so s transakcijskim amandmajem prilagodili »zakon o gag« proti medijem. Kljub temu je plenarna seja, predvidena za naslednji torek, »razvodnjena«, saj je vlada preložila glasovanje o skrajšanju delovnega časa in »Bolañosovem zakonu« zaradi pomanjkanja podpore. Na seji pa bodo glasovali o ustanovitvi Agencije za javno zdravje in reformi poslovnika za sankcioniranje »psevdoproducentov«.

Ruski predsednik Vladimir Putin je posmrtno podelil naziv Heroja Ruske federacije Alekseju Berestu, ki je vodil vojaške enote Rdeče armade pri vzpostavitvi Zastave zmage nad Reichstagom. Medtem je Gagarinski sodni dvor v Moskvi izdal nalog za aretacijo nekdanjega odvetnika Nikolaja Poloza, ki je zastopal članico skupine Pussy Riot, zaradi obtožb širjenja lažnih novic o ruski vojski.

Avstrijski medijski minister Andreas Babler (SPÖ) je izrazil veliko nelagodje in "iritacijo" zaradi dodelitve sredstev iz sklada za kakovostno novinarstvo spornemu spletnemu mediju "Exxpress". Priznal je, da je kritika na račun te dodelitve povsem razumljiva, in napovedal celovito reformo sistema dodeljevanja sredstev. Poudaril je, da si prizadeva za spodbujanje kakovosti in ne naključnih subjektov. Podrobnosti o reformnem paketu naj bi sledile.

Britanski medijski regulator Ofcom opozarja, da so britanske javne televizije, kot sta BBC in Channel 4, ogrožene, saj se gledalci selijo na spletne platforme, kot je YouTube. Ofcom poziva k novi zakonodaji, ki bi od spletnih videoplatform zahtevala promocijo britanskih javnih vsebin, vključno z novicami in oddajami z britansko tematiko, da bi bile te lažje dostopne in vidne. Cilj je zagotoviti, da bodo ključne britanske vsebine dosegle širše občinstvo, kljub naraščajoči priljubljenosti globalnih spletnih platform.

Martin Ladstätter, član sveta ORF-ja, je pri medijskem organu KommAustria izpodbijal junijsko izvolitev devetih oseb iz vrst gremija v svet fundacije ORF. Po njegovem mnenju namesto neodvisnih odločitev, številni indici kažejo na strankarsko-politične dogovore. Ladstätter je za 'Standard' dejal, da sta bili pri volitvah prisotni dve protizakonito imenovani osebi, Gertrude Aubauer in Beatrix.

Moussa Nguebmbaye, odgovorni urednik spletnega portala Nouvelles.TD, je bil 5. januarja 2026 po zaslišanju na osrednji policijski postaji št. 2 v N'Djameni izpuščen na prostost. Postopek proti novinarju se je začel na podlagi ovadbe, ki jo je vložila policijska postaja št. 17 zaradi domnevnega obrekovanja. Spor se je razvil po objavi prispevka, v katerem je Nguebmbaye poročal o domnevno samovoljnem izrekanju glob s strani omenjene policijske postaje. Zaslišanje je trajalo približno dve uri, novinarja pa so podpirali številni stanovski kolegi in pravni zastopniki. Nguebmbayeja je spremljala ekipa odvetnikov iz Združenja spletnih medijev Čada (AMET), dogodka pa sta se udeležila tudi predsednik Sindikata čadskih novinarjev (UJT) Abass Mahmoud Tahir in podpredsednik AMET Djimet Wiché. Primer ponovno odpira vprašanja o svobodi tiska v državi in pritiskih varnostnih organov na kritično poročanje o delu javnih institucij. Kljub izpustitvi ostaja vprašanje morebitnega nadaljnjega kazenskega pregona odprto.

Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je pred uveljavitvijo evropske zakonodaje o neodvisnosti medijev sprožila alarm glede groženj, ki pretijo javnim medijem v Evropski uniji, Združenem kraljestvu in Švici. V študiji, ki je zajela 27 držav članic EU, so poudarili, da so javni mediji "piončki v politični igri". Nevladna organizacija je pozvala k "evropskemu prebujenju" in izrazila zaskrbljenost zaradi "prevzemov, nezadostnega financiranja in celo razgradnje" javnih radiotelevizij na stari celini.

Predsednica srbskega parlamenta Ana Brnabić je izjavila, da delovanje parlamenta poteka, a je sklic naslednje seje odvisen od dokončne rešitve sprememb in dopolnitev Zakona o enotnem volilnem imeniku. Poudarila je tudi pomen izbire članov Sveta REM (Regulativnega telesa za elektronske medije) v skladu z novim zakonom, saj več kot 60 izdajateljev čaka na dovoljenja.

Računsko sodišče je kritiziralo avstrijski sistem medijskih subvencij, saj naj bi ta spodbujal obstoj medijev, ne pa njihove raznolikosti. Izpostavilo je, da odločitve o dodeljevanju sredstev sprejemajo posamezniki, kar naj bi se spremenilo. Priporočilo je naslovljeno na ministra za medije.

V Združenih državah Amerike se povečujejo pravne grožnje svobodi tiska, kar dodatno obremenjuje že tako finančno šibke lokalne medije. Istočasno v Bolgariji Svet za elektronske medije izraža zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb kazenskega zakonika, ki bi kriminalizirale razširjanje informacij o zasebnem življenju posameznikov.

Po poročanju več medijskih hiš, med njimi CBS News in Fox News, so te zavrnile podpis novih pravil Pentagona, ki omejujejo dostop novinarjev. Barbara Starr, nekdanja dopisnica CNN, je kritizirala obrambnega ministra Peta Hegsetha zaradi nove politike.

Tajvanski parlament je v torek sprejel dopolnilo k 20. členu zakona o satelitski radiodifuziji, ki od pristojnega regulativnega organa zahteva večjo preglednost pri postopkih podeljevanja licenc televizijskim hišam. Po novih pravilih mora organ v 30 dneh po seji svetovalnega odbora prosilcem predložiti seznam članov odbora in celoten zapisnik seje. Ta dokumentacija mora vključevati tudi neoznačene oziroma neblokirane vsebine, kar omogoča vlagateljem boljši vpogled v razloge za odločitve o ustanovitvi, ocenjevanju ali podaljšanju licenc. Sprejetje dopolnila je podprla parlamentarna večina opozicijskih strank Kuomintang (KMT) in Tajvanske ljudske stranke (TPP), ki sta v zakonodajnem telesu preglasovali vladajočo stranko. Namen spremembe je omejiti domnevno samovoljo regulativnih organov pri odločanju o medijski krajini v državi. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na to, kako televizijske hiše komunicirajo z državnimi institucijami v primeru zavrnitve ali pogojevanja njihovih oddajnih dovoljenj.

S sprejetjem novega zakona o medijih je slovenski medijski prostor doživel obsežnejšo prenovo zakonodaje po več kot 20 letih. Nov zakon uvaja obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev ter nove finančne sheme za digitalizacijo tiskanih medijev in krepitev digitalnih medijev.

V Sloveniji je sprejetje novega zakona o medijih sprožilo kritike, predvsem s strani dr. Metoda Berleca, ki trdi, da zakon sistemsko nagrajuje medije, ki so naklonjeni vladi Roberta Goloba, medtem ko kritične glasove potiska v finančno in institucionalno podrejenost. Berlec opozarja na preurejanje medijske krajine in 'rumene kulise' pred volitvami, kar naj bi razkrivalo pravo naravo Golobove vlade.