Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predložile preiskavo, ki jo je vložila belgijska nevladna organizacija. Preiskava se nanaša na dva izraelska vojaka, ki naj bi kršila mednarodno humanitarno pravo v Gazi. To se je zgodilo po tem, ko so ju prepoznali na glasbenem festivalu v Belgiji.

Droni so napadli Rusijo, ki je začasno zasedla Doneck in več kot 150.000 prebivalcev pustili brez električne energije. Ukrajinska zračna obramba se je medtem soočila z obsežnim napadom z droni na območju Dnepropetrovska, ko je Rusija izstrelila 344 brezpilotnih letalnikov, kar pa ni bil njihov največji val, ki je štel več kot 700 dronov.

Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo ključno mnenje o obveznostih držav glede podnebnih sprememb, ki bi lahko bistveno vplivalo na prihodnjo podnebno politiko. Mnenje, čeprav ni zavezujoče, je bilo sproženo na pobudo otoške države Vanuatu in strokovnjaki ga ocenjujejo kot najpomembnejšo pravno usmeritev na področju mednarodnega podnebnega prava v zadnjem času. Vprašanje odgovornosti onesnažujočih držav za škodo, ki jo utrpijo revnejše države, zlasti tiste na pacifiških otokih, ki so eksistenčno ogrožene zaradi naraščanja morske gladine, je bilo v središču obravnave. Vishal Prasad, pobudnik in zainteresirana stran, je primer označil za "največjo podnebno tožbo vseh časov".

Mednarodno sodišče, glavno sodno telo Združenih narodov, je poudarilo, da imajo države obveznost preprečevanja škode za podnebje in ukrepanja proti podnebnim spremembam. Sodišče je podnebne spremembe označilo za "nujno in eksistencialno grožnjo", s čimer je začelo brati mnenje o pravnih obveznostih držav za ukrepanje na tem področju.

Mednarodno sodišče (ICJ) je prvič v zgodovini izdalo mnenje o podnebnih zavezah držav. Ugotovilo je, da države, ki kršijo svoje mednarodne podnebne zaveze, kršijo mednarodno pravo. Takšne države se bodo morda morale soočiti z obveznostjo plačevanja odškodnin za povzročeno škodo. To pomeni nov pravni okvir za odgovornost držav glede podnebnih sprememb.

Glavno sodišče Združenih narodov je potrdilo, da podnebne spremembe predstavljajo nujno in eksistencialno grožnjo, ter poudarilo pravno obveznost držav, da zaščitijo sedanje in prihodnje generacije pred okoljsko škodo. To mnenje, ki je zavezujoče za države podpisnice, poudarja pomen odločnega ukrepanja za boj proti tej krizi.

Ruski milijarder Samvel Karapetjan je na Mednarodnem arbitražnem sodišču uspel v sporu z armensko vlado glede nacionalizacije podjetja "Električna omrežja Armenije". To zmago so potrdili agenciji Sputnik Armenija in News.am, ki sta se sklicevali na odločitev mednarodnega sodišča. Primer je bil sprožen proti armenskim oblastem zaradi nacionalizacije podjetja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal sporen zakon, Mednarodno sodišče pa je objavilo svoje prvo mnenje o podnebnih obveznostih držav. Sodišče je pojasnilo pravne obveznosti držav glede varovanja podnebja. Te novice so del jutranjega pregleda pomembnih dogodkov.

Mednarodno sodišče je v svojem mnenju potrdilo, da bi izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina ter subvencije za fosilna goriva lahko kršili mednarodno pravo. S tem je sodišče zagotovilo podlago za podnebne tožbe po vsem svetu in povečalo pritisk na države glede podnebne zakonodaje.

Mednarodno sodišče v Haagu je 22. julija 2010 potrdilo, da razglasitev neodvisnosti Kosova 17. februarja 2008 ni kršila mednarodnega prava, s čimer je zavrnilo trditve Srbije. Ta odločitev je bila sprejeta 15 let nazaj in pomeni pomembno potrditev suverenosti Kosova.

Azerbajdžan se pripravlja tožiti Rusijo na mednarodnem sodišču v zvezi z letalsko nesrečo v bližini Aktauja. Predsednik Ilham Alijev je potrdil, da je ruska stran že obveščena o nameri Azerbajdžana, da se obrne na mednarodni pravosodni sistem. Razlog za tožbo naj bi bila visoka cena za enega človeka, ki naj bi znašala 170 tisoč dolarjev. AZAL je prav tako poslal sporočilo glede te situacije. Mednarodna tožba proti Rusiji naj bi prinesla določena pričakovanja, čeprav podrobnosti niso bile navedene.

Nemška vlada naj bi se glede izjav o dobavi orožja Izraelu, ki so bile podane pred Mednarodnim sodiščem (ICJ) v Haagu v postopku zaradi suma pomoči pri genocidu v Gazi, posvetovala in uskladila z Izraelom. Izjave je, po poročanju različnih medijev, podalo obrambno ministrstvo pred upravnim sodiščem v Kölnu. Dokumenti, ki to dokazujejo, so dostopni tudi reviji STERN in Drop Site News.

Strokovnjak za medicino ob nesrečah Johan von Schreeb je izraelske zračne dobave pomoči Gazi označil za "vajo v promociji", ki ovira dejansko pomoč. Kljub izraelski napovedi premorov v bojih in odprtju novih poti za pomoč, ki so že povečale dobave, so izraelske sile napadle območje, označeno za varno cono, kar je povzročilo smrt več kot 53 ljudi. Medtem je vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) obtožil Izrael širjenja lažnih trditev o kraji pomoči, da bi nadzoroval njeno distribucijo.

Organizacija veteranov vojne Osvobodilne vojske Kosova (OVL UÇK) je ostro pozvala Ministrstvo za pravosodje, naj nujno zagotovi zadostna finančna sredstva za dostojanstveno obrambo nekdanjih pripadnikov UÇK pred Mednarodnim sodiščem v Haagu. Organizacija poudarja potrebo po kritju vseh stroškov za obrambo, vključno s tistimi, ki so povezani z voditelji, kot je Thaçi.

Mednarodno kazensko sodišče (IStGH) preverja svojo pisarniško programsko opremo Microsoft in jo želi zamenjati z nemškim programskim paketom OpenDesk. Razlog za to so skrbi pred morebitnimi sankcijami ameriške vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. IStGH želi zmanjšati odvisnost od ameriške programske opreme.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti dvema dodatnima sodnikoma Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi njune vloge v preiskavi izraelskih uradnikov zaradi morebitnih vojnih zločinov. ICC je zavrnil izraelski izziv, ki je poskušal končati preiskavo vojnih zločinov.

Mednarodno kazensko sodišče je potrdilo vseh 39 obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki jih je storil ugandski vojskovodja Joseph Kony. Obtožbe zajemajo desetletja nasilja in ugrabitev.

Mednarodno sodišče Alliance of Indigenous Nations (AIN) je izdalo deklaracijo, v kateri mRNA cepiva proti Covid-19 označuje za biološko in tehnološko orožje množičnega uničenja v skladu z mednarodnim pravom. Sodišče je to odločitev sprejelo 8. oktobra.

V Tirani je potekal protest v podporo nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki jim sodijo v Haagu zaradi vojnih zločinov. Iz Prištine so bili organizirani štirje avtobusi s protestniki. Husni Gucati, predsednik organizacije veteranov OVK, je izjavil, da protest ni političen.

Ruski Kremlj, preko svoje predstavnice Marije Zaharove, ponovno zanika genocid v Srebrenici, kljub temu, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY) dogodek potrdilo kot genocid. Zaharova je leta 2025 izjavila, da gre za "demonizacijo srbskega naroda", medtem ko je lani, ob osnutku resolucije o Srebrenici v Generalni skupščini ZN, poudarila, da dokument ne obtožuje neposredno srbskega naroda. Osporavanje resnice o genocidu v Srebrenici je s strani Rusije kontinuirano in se ponavlja vsako leto, tudi teden dni po 30. obletnici genocida.