APDEJT.si

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je sporočil, da se zaradi znatnega zmanjšanja ilegalnih migracij v Avstrijo v zadnjih letih, azilni policisti v Gradiščanskem (Burgenland) premeščajo na varovanje meje. To omogoča tudi zaprtje azilnega registracijskega centra v Šentruštu (Schattendorf). Karner je poudaril, da s tem prihranijo pri azilu in vlagajo v varnost.

Število nasilnih kaznivih dejanj na nemških železniških postajah se je v zadnjih letih močno povečalo. V Berlinu se je število nasilnih dejanj na glavni železniški postaji v letu 2024 potrojilo v primerjavi z letom 2019, v Kölnu pa se je povečalo za 70 odstotkov v istem obdobju. Povečanje nasilja se povezuje z množičnim priseljevanjem.

V Charlottu se prebivalci odzivajo na zaostrovanje imigracijske politike z organiziranjem prostovoljnih patrulj in prisotnostjo staršev na vhodih v šole. V cerkvi so simulirali aretacijo, da bi opozorili na to problematiko, pri čemer so udeleženci uporabljali piščalke in snemali dogajanje.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Med operacijo »Nelegal-2025«, ki je potekala med junijem in oktobrom 2025, so ruske oblasti deportirale več kot 19.000 tujih državljanov, ki so nezakonito bivali v državi. Lani so deportirali 20.000 migrantov.

Delovni obisk ministrice za azil in migracije, Mone Keijzer (BBB), na sprejemni ladji v Rotterdamu se je sprevrgel v prepir. Keijzerjeva je vztrajala pri snemanju obiska, čeprav to ni bilo dovoljeno, kar je sprožilo oster odziv: "Ti nisi šef na tej ladji."

Albanski premier Edi Rama je obtožil britansko ministrico za notranje zadeve, Šabano Mahmud, uporabe retorike skrajne desnice in »etničnih stereotipov«, ker je v svojem govoru o zlorabah pravice do azila izpostavila albanske družine. Rama je kritiziral njeno izjavo, da okoli 700 albanskih družin živi v nastanitvah, ki jih plačujejo davkoplačevalci, čeprav so jim bile prošnje za azil zavrnjene.

V obsežnih pregledih v 81 turških provincah so prijeli 29 organizatorjev tihotapljenja migrantov, med katerimi je devet tujih državljanov. Notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so odkrili tudi 687 nedovoljenih migrantov. Turčija si prizadeva postati zgled pri upravljanju migracij.

Avstralsko ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da bo afganistanski moški, ki je pomagal avstralski obrambni sili, še vedno lahko prišel v Avstralijo, kljub prvotnim pomislekom, da je bila njegova prošnja zavrnjena. S tem so zagotovili humanitarno pomoč Afganistancu.

Federalni uradniki so sporočili, da je 31-letni Akhror Bozorov, iskani terorist iz Uzbekistana, februarja 2023 nezakonito vstopil v ZDA. Bidenova administracija ga je izpustila, kasneje pa je v Pensilvaniji pridobil delovno dovoljenje in vozniško dovoljenje za komercialni tovornjak. Bozorova so aretirali v Kansasu, ko je delal kot voznik tovornjaka. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je obsodila zaporedje dogodkov.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je podprl odločitev Berlina, da sirskemu naturaliziranemu državljanu odvzame državljanstvo zaradi podpore Hamasu, saj meni, da je ukrep primeren za tiste, ki ne spoštujejo nemškega sistema vrednot. Nemška vlada zaostruje politiko priseljevanja in naturalizacije, medtem ko poteka javna razprava o tem, kdo pripada državi, in narašča podpora skrajni desnici. Sirijec, ki je kot otrok emigriral v Berlin, je po pridobitvi državljanstva na Instagram objavil fotografijo borcev Hamasa z napisom »Heroji Palestine«, zaradi česar so mu nemško državljanstvo odvzeli.

Zvezna vlada je iz pakistanske prestolnice Islamabad v Nemčijo ponovno prepeljala skupino Afganistancev, ki so imeli zagotovljen sprejem. Mnogi so mesece ali celo leta čakali v Islamabadu.

V obsežni operaciji v Houstonu je ameriška imigracijska in carinska služba (ICE) aretirala skoraj 3.600 nezakonitih tujcev, ki so zagrešili kazniva dejanja. Med aretiranimi je 51 oseb obtoženih spolnih zlorab otrok in 67 obsojenih spolnih prestopnikov. Operacija je del nove strategije Trumpove administracije, ki se osredotoča na boj proti narkoterorizmu in prekinitev dobavnih verig kartelov. Houston je namreč pomembno distribucijsko središče za droge in trgovino z ljudmi.

Mojgani, srednješolki iz Brisbana, ki so jo leta 2015 prisilno premestili v imigracijski center v Darwinu, so po letih negotovosti in začasnih viz zdaj odobrili stalno bivališče.

V Združenih državah Amerike, kjer približno 68 milijonov Latinoameričanov, kar predstavlja skoraj 20 % prebivalstva, preoblikuje svoj položaj v javnem življenju, je latinoameriška identiteta na prelomnici. Rast ni več odvisna predvsem od priseljevanja.

Izjava o »podobi mesta« še naprej odmeva. Mladi z migrantskim ozadjem so nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu med govorom v Berlinu jasno pokazali, kaj si mislijo o tem, ko so protestno zapustili dvorano.

Zvezno pritožbeno sodišče je začasno ustavilo odredbo, ki je omejevala zvezne imigracijske organe pri uporabi sile v Chicagu. Sodišče je odločilo, da je prvotna odredba nižjega sodišča presegla svoje pristojnosti.

Donald Trump je poudaril, da je njegova podpora priseljevanju kvalificiranih delavcev, ki naj bi v ZDA usposabljali domačo delovno silo, skladna z njegovim gibanjem MAGA, kljub kritikam, ki jih je prejel zaradi te izjave. Poleg tega so Chris Rufo in Jonathan Keeperman iz BlazeTV predstavili načrt za preoblikovanje Trumpovih zmag do leta 2025 v trajno zmago.

Zvezni sodnik James Boasberg je napovedal nadaljevanje preiskave o tem, ali so uradniki Trumpove administracije kršili sodno odredbo glede deportacij Salvadorcev. Zahteval je tudi prisegane izjave. Poleg tega je pritožbeno sodišče začasno ustavilo odredbo, ki je omejevala uporabo sile s strani zveznih imigracijskih agentov na območju Chicaga, ker jo je ocenilo za preširoko.

Ameriško pravosodno ministrstvo je tožilo Kalifornijo zaradi novih državnih zakonov, ki prepovedujejo nošenje mask lokalnim in zveznim policistom, kar naj bi preprečevalo razkritje njihove identitete. Hkrati je kalifornijski zakonodajalec predlagal zakon, imenovan "No Kings Act", ki bi omogočil prebivalcem, da tožijo zvezne imigracijske agente zaradi domnevnih kršitev ustavnih pravic.