Desna večina v nizozemskem parlamentu je izglasovala pospešeno obravnavo strogega zakona o azilu. Zakon bo obravnavan že prihodnji ponedeljek, čeprav je običajni rok za pripravo na obravnavo zakona najmanj tri tedne.
Raziskava je pokazala, da je le tri odstotke hrvaških državljanov popolnoma ali delno zadovoljnih s prisotnostjo tujih delavcev v državi, medtem ko jih 97 odstotkov ni zadovoljnih ali pa so nevtralni. Nihče od vprašanih ne bi sprejel tujega delavca v svojo družino, manj kot trije odstotki pa bi jih sprejeli za prijatelje, je objavil Inštitut za raziskovanje migracij.
Ruska duma je sprejela zakon, ki zaostruje pogoje za pridobitev polic zdravstvenega zavarovanja (OMS) za delovne migrante. Namesto dosedanjih treh let zavarovalne dobe bo zdaj potrebnih pet let legalnega dela v Rusiji. Izjema bodo le visokokvalificirani strokovnjaki.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je sporočil, da se zaradi znatnega zmanjšanja ilegalnih migracij v Avstrijo v zadnjih letih, azilni policisti v Gradiščanskem (Burgenland) premeščajo na varovanje meje. To omogoča tudi zaprtje azilnega registracijskega centra v Šentruštu (Schattendorf). Karner je poudaril, da s tem prihranijo pri azilu in vlagajo v varnost.
Število nasilnih kaznivih dejanj na nemških železniških postajah se je v zadnjih letih močno povečalo. V Berlinu se je število nasilnih dejanj na glavni železniški postaji v letu 2024 potrojilo v primerjavi z letom 2019, v Kölnu pa se je povečalo za 70 odstotkov v istem obdobju. Povečanje nasilja se povezuje z množičnim priseljevanjem.
Župan Manchestra, Andy Burnham, je kritičen do načrtov laburistične stranke za zaostritev azilne politike, ki bi lahko migrante pustila v negotovosti. Burnham se ne strinja s predlogi notranje ministrice Shabane Mahmood, ki bi podaljšali čakalno dobo za stalno naselitev v Veliki Britaniji na 20 let. Medtem se pojavljajo ugibanja o Burnhamovi politični prihodnosti, saj je laburistični poslanec Clive Lewis ponudil svoj sedež, da bi Burnham lahko izzval Keira Starmerja za vodstvo stranke. Kljub temu Burnham zatrjuje, da je popolnoma osredotočen na svojo trenutno vlogo župana.
Prebivalci Charlotta so se organizirali v prostovoljne skupine in združenja staršev, da bi bili prisotni ob vhodih v šole zaradi zaostrovanja imigracijske politike. V cerkvi so simulirali aretacijo, da bi opozorili na problematiko racij proti imigrantom.
Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.
Med operacijo »Nelegal-2025«, ki je potekala med junijem in oktobrom 2025, so ruske oblasti deportirale več kot 19.000 tujih državljanov, ki so nezakonito bivali v državi. Lani so deportirali 20.000 migrantov.
Delovni obisk ministrice za azil in migracije, Mone Keijzer (BBB), na sprejemni ladji v Rotterdamu se je sprevrgel v prepir. Keijzerjeva je vztrajala pri snemanju obiska, čeprav to ni bilo dovoljeno, kar je sprožilo oster odziv: "Ti nisi šef na tej ladji."
Albanski premier Edi Rama je obtožil britansko ministrico za notranje zadeve, Šabano Mahmud, uporabe retorike skrajne desnice in »etničnih stereotipov«, ker je v svojem govoru o zlorabah pravice do azila izpostavila albanske družine. Rama je kritiziral njeno izjavo, da okoli 700 albanskih družin živi v nastanitvah, ki jih plačujejo davkoplačevalci, čeprav so jim bile prošnje za azil zavrnjene.
V obsežnih pregledih v 81 turških provincah so prijeli 29 organizatorjev tihotapljenja migrantov, med katerimi je devet tujih državljanov. Notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so odkrili tudi 687 nedovoljenih migrantov. Turčija si prizadeva postati zgled pri upravljanju migracij.
Avstralsko ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da bo afganistanski moški, ki je pomagal avstralski obrambni sili, še vedno lahko prišel v Avstralijo, kljub prvotnim pomislekom, da je bila njegova prošnja zavrnjena. S tem so zagotovili humanitarno pomoč Afganistancu.
Federalni uradniki so sporočili, da je 31-letni Akhror Bozorov, iskani terorist iz Uzbekistana, februarja 2023 nezakonito vstopil v ZDA. Bidenova administracija ga je izpustila, kasneje pa je v Pensilvaniji pridobil delovno dovoljenje in vozniško dovoljenje za komercialni tovornjak. Bozorova so aretirali v Kansasu, ko je delal kot voznik tovornjaka. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je obsodila zaporedje dogodkov.
Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je podprl odločitev Berlina, da sirskemu naturaliziranemu državljanu odvzame državljanstvo zaradi podpore Hamasu, saj meni, da je ukrep primeren za tiste, ki ne spoštujejo nemškega sistema vrednot. Nemška vlada zaostruje politiko priseljevanja in naturalizacije, medtem ko poteka javna razprava o tem, kdo pripada državi, in narašča podpora skrajni desnici. Sirijec, ki je kot otrok emigriral v Berlin, je po pridobitvi državljanstva na Instagram objavil fotografijo borcev Hamasa z napisom »Heroji Palestine«, zaradi česar so mu nemško državljanstvo odvzeli.
Zvezna vlada je iz pakistanske prestolnice Islamabad v Nemčijo ponovno prepeljala skupino Afganistancev, ki so imeli zagotovljen sprejem. Mnogi so mesece ali celo leta čakali v Islamabadu.
V obsežni operaciji v Houstonu je ameriška imigracijska in carinska služba (ICE) aretirala skoraj 3.600 nezakonitih tujcev, ki so zagrešili kazniva dejanja. Med aretiranimi je 51 oseb obtoženih spolnih zlorab otrok in 67 obsojenih spolnih prestopnikov. Operacija je del nove strategije Trumpove administracije, ki se osredotoča na boj proti narkoterorizmu in prekinitev dobavnih verig kartelov. Houston je namreč pomembno distribucijsko središče za droge in trgovino z ljudmi.
Mojgani, srednješolki iz Brisbana, ki so jo leta 2015 prisilno premestili v imigracijski center v Darwinu, so po letih negotovosti in začasnih viz zdaj odobrili stalno bivališče.
Donald Trump je priznal kritike podpornikov zaradi izjav o priseljevanju kvalificiranih delavcev v ZDA. Poudaril je potrebo po priseljencih, ki lahko usposobijo domačo delovno silo, kar je označil za del svojega programa 'Naredimo Ameriko spet veliko'. Poleg tega je Trump demokratske veterane, ki so pozvali vojake k neposlušnosti nezakonitim ukazom, označil za 'izdajalce' in zahteval njihovo zaprtje. Ronny Chieng iz oddaje The Daily Show pa je izrazil mnenje, da ima Trump rad savdskega prestolonaslednika Mohammada bin Salmana, ker mu daje denar.
V Združenih državah Amerike, kjer približno 68 milijonov Latinoameričanov, kar predstavlja skoraj 20 % prebivalstva, preoblikuje svoj položaj v javnem življenju, je latinoameriška identiteta na prelomnici. Rast ni več odvisna predvsem od priseljevanja.