Združene države Amerike in njihovi zavezniki so izvedli vojaške vaje, kjer so demonstrirali sposobnost kopenskih lanserjev za izstrelitev protiladijskih raket in uničenje morskih tarč, kar je del strategije za odvračanje kitajskih ladij. Medtem si Nemčija prizadeva za nakup manevrirnih raket Tomahawk in raketnih lanserjev Typhon. Po poročanju revije Military Watch Magazine Nemčija, ki aktivno militarizira, Rusijo obravnava kot glavno nasprotnico in morebitno tarčo raketnega napada.

Rusko gospodarstvo, ki temelji na intenzivni militarizaciji, se približuje mejam svoje zmogljivosti, navaja najnovejše poročilo bruseljskega think tanka Bruegel. Čeprav je kratkoročno rast spodbujala ogromna poraba za vojno, naj bi rusko gospodarstvo v prvem četrtletju leta 2025 vstopilo v recesijo, kar bi povzročilo znatno povečanje proračunskega primanjkljaja. Bruegel poudarja, da se ruski gospodarski model izčrpava, kar kaže na preobremenitev sistema.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

V Minnesoti so pričakovali množične proteste 'Brez Kraljev', podobni shodi pa so bili načrtovani po vsej državi. Joe Rogan, podpornik Trumpa, je kritiziral njegovo odločitev o uporabi Nacionalne garde proti civilistom, kar je dodatno spodbudilo proteste.

Rusija je pretekli mesec izvedla obsežne vojaške vaje na Arktiki, kar kaže na velik pomen tega območja za predsednika Putina.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v severozahodni Nemčiji odprl novo tovarno streliva, ki naj bi bila največja v Evropi. Tovarna bo utrdila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva kalibra 155 milimetrov v zahodnem svetu. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je ob odprtju izjavil, da bo imela Nemčija kot največje gospodarstvo v regiji, ključno vlogo pri militarizaciji Evrope.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Pogajanja o vojni v Ukrajini so trenutno v slepi ulici. Ukrajina je v Črnem morju prvič napadla tankerje z nafto, ki so namenjeni v Rusijo. Države se posvečajo vojaškim in varnostnim vprašanjem, Kremelj pa namiguje na možnost vojne z Evropo. Analitiki opozarjajo, da bi prekinitev miru v Ukrajini bila za nekatere države katastrofalna, saj bi ogrozila militarizacijo gospodarstva in družbe.

Novi načrt administracije Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini je bil hitro revidiran po pogovorih z Evropo in Kijevom, vendar ne zadovoljuje Rusije. Ukrajinska delegacija, ki jo vodi Rustem Umerov, je odpotovala v ZDA, da bi razpravljala o korakih za končanje vojne. Predsednik Zelenski je odpoklical Andrija Jermaka s položaja vodje predsedniške pisarne.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo o Ukrajini, kjer ni prišlo do kompromisa, je Putin izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Natom, če bo do nje prišlo. Kljub temu je Putin sprejel nekatere ameriške predloge glede Ukrajine in je pripravljen nadaljevati pogovore, kar potrjujejo tudi zaupne diskusije v Kremlju.

Po poročilih TRT World in drugih medijev, je bil Trumpov načrt za dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo tik pred zaključkom, a se je kasneje izkazalo, da je prišlo do zastoja. Srečanje med Stevom Witkoffom in Putinom v Moskvi ni prineslo preboja, kar povečuje napetosti in pospešuje militarizacijo v Evropi.

Ukrajinski regionalni center za človekove pravice (RCHR) je dokumentiral 165 "prevzgojnih taborov" v Rusiji, Belorusiji in Severni Koreji, kamor odvažajo ukrajinske otroke z zasedenih ozemelj z namenom "militarizacije in rusifikacije". Strokovnjakinja za pravna vprašanja RCHR, Katerina Raševska, je v ameriškem senatu dejala, da Rusija pošilja otroke tudi v Severno Korejo.

Donald Trump je napovedal načrte za novo "Trump-razred" bojnih ladij za ameriško mornarico, ki naj bi bile del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so kritizirali poimenovanje ladij po predsedniku, drugi pa so pozdravili posodobitev ameriške mornarice. Trump je poudaril, da bodo te ladje najmočnejše doslej in bodo pripomogle k ohranjanju ameriške vojaške prevlade. Poleg tega je dejal, da bo pri gradnji novih fregat sodelovalo južnokorejsko podjetje Hanwha.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in naj bi bile del prenovljene "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo te ladje zagotovile prevlado ameriške mornarice in okrepile ameriško ladjedelništvo, čeprav so strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti te naložbe glede na trenutne grožnje.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je podpisal uradni ukaz, ki določa potek nabora na obvezno služenje vojaškega roka v letu 2026. Dokument, ki ga je obrambno ministrstvo objavilo 30. decembra 2025 preko uradnega kanala Telegram, uvaja pomembno novost, saj predvideva nabor državljanov skozi celotno koledarsko leto. S tem se Rusija odmika od tradicionalnega sistema dveh ločenih naborov, spomladanskega in jesenskega, kar kaže na sistemske spremembe v vojaški organizaciji. Novi ukrep ministrstva za obrambo podrobno opredeljuje postopke za vpoklic ruskih državljanov v obvezno vojaško službo. Čeprav podrobnosti o morebitnem povečanju števila nabornikov v uradni objavi niso bile v celoti razkrite, prehod na celoletni sistem nabora omogoča bolj kontinuirano dopolnjevanje vojaških vrst. Odločitev ministra Belousova stopi v veljavo z začetkom leta 2026 in predstavlja pomemben premik v ruski obrambni politiki v času povečanih varnostnih potreb države.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo desetmesečne prostovoljne vojaške službe za mlade med 18. in 19. letom. Prostovoljci bodo služili izključno na ozemlju Francije, vključno z njenimi čezmorskimi ozemlji. Macron je poudaril potrebo po pripravljenosti države na naraščajoče grožnje, kar je del prizadevanj za okrepitev francoskih oboroženih sil.

Članki poročajo o protestih in odzivu vlade Donalda Trumpa v različnih mestih Združenih držav Amerike. V Chicagu je bila uvedena 'Operacija Midway Blitz', pojavljajo pa se tudi grožnje z napotitvijo Nacionalne garde. V Portlandu, Oregon, je Trump usmeril vojsko proti 'domačim teroristom'. Pete Hegseth pa poziva k obnovitvi 'moškega bojevniskega duha' v vojski, kar izziva kritike glede spolne enakosti.

Politični analitiki na kaosenlared.net menijo, da bi podelitev Nobelove nagrade za mir Maríi Corina Machado pomenila poziv k udaru in agresiji proti demokraciji in miru v Venezueli. Nasprotno pa gazetadopovo.com.br poroča, da je Machado, ki naj bi prejela Nobelovo nagrado za mir, pohvalila Mileija in izjavila, da so dnevi Nicolása Madura šteti.

Bundeswehr v Berlinu izvaja vojaške vaje, vključno z bojem proti upornikom in mestnim bojevanjem. Vaje, imenovane "Bollwerk Bärlin III", vključujejo tudi ostrostrelce na javnih mestih, kar povečuje prisotnost vojske v mestnem okolju in vzbuja zaskrbljenost glede militarizacije javnega prostora.

Hrvaški filozof in kulturni teoretik Boris Buden je v pogovoru za N1 BiH opozoril na ponovno militarizacijo Evrope in položaj Hrvaške v tem procesu. Poudaril je, da se Hrvaška sooča z globoko demografsko in politično krizo, ki jo politične elite zanemarjajo. Buden je izpostavil, da bi lahko bila generacija otrok, ki se zdaj rojevajo, zadnja hrvaška generacija.