Mednarodna UN-konferenca o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod se je zaključila s pozivom 15 zahodnih držav k prekinitvi ognja in priznanju palestinske države. Francija izraža upanje za mir, medtem ko nekatere arabske države prvič obsojajo Hamas. Pritisk za priznanje palestinske države se stopnjuje skoraj 22 mesecev po začetku vojne v Gazi.

Palestinsko-krščanski politični in mirovni aktivist Rifat Kasis je izrazil zaskrbljenost nad preoblikovanjem Izraela iz progresivne družbe v fašistično državo, predvsem zaradi prevzema oblasti s strani skrajne desnice. Kasis, ki mu nasprotniki očitajo antisemitizem, poudarja, da je napočil čas za mir, brez sovraštva in zla.

Palestinski premier Mohammed Mustafa je na konferenci ZN v New Yorku pozval Hamas, naj se odreče nadzoru nad območjem Gaze in preda orožje Palestinski avtonomni oblasti. Njegov poziv je del širših prizadevanj za dosego miru in uresničitev rešitve dveh držav.

Papež Frančišek je poudaril, da bi morala biti diplomacija prednostna pot za reševanje konfliktov, kar je izpostavil ob spominu na Helsinške sporazume. Izrazil je tudi globoko žalost zaradi trpljenja kristjanov v Kongu.

Članek na townhall.com obtožuje Hamas za vse trpljenje v Gazi, pri čemer ga označuje za "kult smrti". Medtem eurotopics.net poziva k izolaciji Hamasa kot pot do miru. Poudarjeno je, da je Hamas odgovoren za situacijo v Gazi in da je izolacija ključna za dosego miru.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v torek poslal sporočilo svetovni mladinski konferenci za mir, ki je potekala v Pekingu. Xi je poudaril, da prihodnost miru leži v rokah mladih, in spomnil na 80. obletnico zmage v kitajski vojni upora proti japonski agresiji ter drugi svetovni vojni.

Predsednik Norveškega odbora za Nobelovo nagrado, Jörgen Watne Frydnes, je poudaril pomen posredovanja spominov preživelih jedrske vojne (hibakuša). Hkrati je pozval japonsko vlado, naj okrepiti svoje protijedrsko stališče. Njegov poziv poudarja potrebo po ohranjanju zgodovinskih pričevanj in aktivnejšem zavzemanju proti jedrskemu orožju.

Ameriški predsednik Donald Trump je pogojil nadaljnjo prodajo letal F-35 Turčiji s prenehanjem nakupa ruske nafte. Poleg tega sta se Trump in Erdogan pogovarjala o možnostih za dosego premirja v Gazi in o globalnem miru, pri čemer naj bi Erdogan podprl Trumpovo vizijo. Turkish Airlines pa je po srečanju uradno potrdil nakup 75 letal Boeing 787 in zaključil pogajanja za nakup 150 letal 737 MAX.

Papež Frančišek je v nagovoru katoliškim 'influencerjem' poudaril pomen varovanja človeškega dostojanstva pred napredkom umetne inteligence in pozval k spodbujanju miru na družbenih omrežjih. V Vatikanu je bila prvič organizirana maša za katoliške vplivneže, kjer je papež poudaril odgovornost za širjenje miru v "času, raztrganem z sovraštvom in vojno".

Zgodovinar in strokovnjak za Vzhodno Evropo Karl Schlögel je prejel prestižno nagrado Friedenspreis des Deutschen Buchhandels. Schlögel, ki se od priključitve Krima ukvarja z zgodovino Ukrajine, se sprašuje o pomenu miru v času njegove ogroženosti. Nagrada priznava njegovo delo in prispevek k razumevanju Vzhodne Evrope.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je pozval k skupni odgovornosti za ohranjanje zapuščine Nelsona Mandele. Opozoril je na pomembnost te zapuščine v svetu, ki ga pestijo konflikti, sistemske neenakosti in nazadovanje težko pridobljenih svoboščin. Guterres je poudaril, da je Mandela kljub brutalnemu zatiranju ohranil vizijo sprave, miru in enotnosti.

Predsednik Skupščine Črne gore Andrija Mandić se je v Ženevi udeležil Šeste svetovne konference predsednikov parlamentov držav članic IPU, kjer je poudaril, da lahko tudi majhna država, kot je Črna gora, s svojimi več kot 600.000 prebivalci, deluje kot močan glas vesti in zgled pravilne poti, kljub temu da nima moči vplivati na globalne tokove. Mandić je izpostavil, da je cilj aktualne parlamentarne večine v Črni gori ustvariti državo svobodnih, srečnih in bogatih ljudi, kjer se vsak državljan počuti varnega in spoštovanega, kar je še posebej pomembno v času ponovnega pojava vojn in konfliktov po svetu.

Rusija in Ukrajina sta se ponovno sestali na pogajanjih v Istanbulu v Turčiji. To je že tretje srečanje med stranema, kar nakazuje morebitni premik v konfliktu. Podrobnosti pogajanj niso znane, vendar je ponovni začetek dialoga pomemben korak.

Novi krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino se je zaključil brez jasnega preboja k miru. Ukrajina je predlagala četrto rundo pogajanj, ki bi se je poleg ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina udeležili tudi predsednika ZDA Donald Trump in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Strani sta se sicer dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov in trupel, vendar pa je premirje še vedno nedosegljivo. Rusija je Ukrajini ponudila kratkotrajne premirje, a zavrnila neposredno srečanje Putina z Zelenskim za reševanje mirovnih predlogov, kljub temu da Ukrajina želi ta sestanek.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je v New Yorku dejal, da je Donald Trump ime miru tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Poudaril je, da bi bilo treba za dolgoročno stabilnost v regiji razširiti Abrahamove sporazume, ki jih je Trump sklenil v svojem prejšnjem mandatu, s čimer je Izrael normaliziral odnose z več arabskimi državami.

Predsednik Severnega Cipra Ersin Tatar in njegova žena Sibel Tatar sta se udeležila slovesnosti ob prisegi pripadnikov enote za služenje vojaškega roka. Na dogodku v vojašnici Gülseren je Tatar izjavil, da mir, blaginja in varnost, ki jih uživajo, temeljijo na močni drži njihove vojske. Poudaril je pomen vojske za ohranjanje stabilnosti in varnosti na območju.

Dvounacionalni zbor za mir s Cipra, ki ga je zastopala Lena Melanidou, se je vrnil z nagrado z 14. svetovnega festivala mirovnih zborov leta 2025, ki je potekal na Dunaju. Dogodek, ki ga je organiziral OZN, je potekal med 17. in 21. julijem v avstrijski prestolnici in je združil 35 zborov iz 18 držav.

Papež Leo XIV. je v video sporočilu ameriškim avguštincem ob prazniku sv. Avguština poudaril pomen poslušanja pred govorjenjem. Izpostavil je vrednote miru in služenja ter poudaril, da se mir začne s tem, kar govorimo in delamo. Papež je ob tem prejel nagrado od ameriškega avguštinskega reda.

Papež Leon XIV. se je nepričakovano pojavil na Trgu svetega Petra, da bi pozdravil približno 120.000 mladih, zbranih na maši ob začetku njihovega jubileja. Papež je prečkal Via della Conciliazione v papamobilu, izrazil pa je tudi poziv k miru v svetu. Dogodek je pritegnil veliko navdušenje množice.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.