Vladajoča Združena socialistična stranka Venezuele (PSUV) je pozvala k takojšnji in splošni mobilizaciji svojega članstva po vojaškem napadu Združenih držav Amerike na to južnoameriško državo. Vodstvo stranke je javnost obvestilo, da so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah izvedle ofenzivo, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah stranke so ju pripadniki ameriških sil ugrabili in odpeljali iz države, kar je Washington kasneje tudi potrdil. Politično vodstvo v Caracasu od ameriške vlade pod vodstvom Donalda Trumpa zahteva takojšnjo vrnitev predsednika Madura in dokaz o njegovem zdravstvenem stanju oziroma tako imenovano potrdilo o življenju. Dogodek je sprožil izredno stanje v državi, stranka PSUV pa poziva prebivalstvo na ulice, da bi zaščitili suverenost države pred tujim posredovanjem. Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, današnja akcija pa predstavlja neposreden vojaški poseg v politično vodstvo Venezuele.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Venezuelski poslanec in ekonomist Nicolás Maduro Guerra je po aretaciji svojega očeta, predsednika Nicolása Madura, izdal uradno sporočilo, v katerem je družbene in politične sile v državi pozval k splošni mobilizaciji. Po njegovih navedbah je cilj napada na državo in ujetja predsednika predvsem namera tujih sil, da si prisvojijo venezuelske naravne vire. V svojem nagovoru je omenil tudi možnost oboroženega boja za zaščito suverenosti države, medtem ko so razmere v državi po pridržanju predsednika izjemno napete. Maduro Guerra je poudaril, da dogodki predstavljajo neposreden napad na venezuelsko ljudstvo in institucije. Njegov poziv k uporu in mobilizaciji podpornikov režima bi lahko privedel do stopnjevanja nasilja med vladnimi silami in opozicijo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, saj bi destabilizacija države z največjimi zalogami nafte na svetu lahko povzročila širše regionalne posledice.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po vrsti eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, razglasil izredne razmere v državi in pozval k splošni mobilizaciji vseh političnih in družbenih sil. Venezuelska vlada je dogodke označila za izjemno resen vojaški napad, za katerega neposredno obtožuje Združene države Amerike. Po uradnih navedbah so bili napadi usmerjeni proti ozemlju in prebivalstvu Venezuele, kar je sprožilo takojšen odziv obrambnih struktur države. Maduro je v uradni izjavi poudaril, da gre za poskus destabilizacije režima s strani Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale že dlje časa, zadnji dogodki pa predstavljajo vrhunec neposredne konfrontacije. Venezuelske oblasti so aktivirale posebne načrte za mobilizacijo in pozvale državljane k pripravljenosti na obrambo domovine, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških napadov na Venezuelo, vendar bo Nicolás Maduro sojen v ZDA. Venezuelska vlada je zahtevala dokaze o življenju Nicolása Madura in uradno obtožila ZDA »hude vojaške agresije«. Razmere v državi ostajajo napete.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je podpisal odlok o uvedbi izrednih razmer na celotnem ozemlju države, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na prestolnico Karakas. Po poročanju venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve so ukrepi namenjeni zaščiti prebivalstva in zagotavljanju delovanja državnih institucij v času vojaške agresije. Poleg izrednih razmer je Maduro odredil tudi splošno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejal, obsežno vojaško eskalacijo s strani Washingtona. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nekateri tuji mediji pa poročajo o negotovosti glede trenutnega položaja in usode predsednika Madura po samem napadu. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama, saj so Združene države Amerike prešle od diplomatskih in gospodarskih pritiskov k neposredni vojaški sili. Venezuelske oblasti so napad označile za hudo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države, medtem ko se svetovna javnost odziva na nenadno zaostritev razmer v Latinski Ameriki.

V ukrajinskem mestu Harkov je prišlo do incidenta, v katerem je moški s strelnim orožjem napadel uslužbenca območnega naborniškega centra (TCC). Po poročanju lokalnih oblasti se je napad zgodil med rutinskim postopkom preverjanja dokumentov, ki so ga izvajali vojaški uslužbenci. Napadalec je po streljanju nemudoma pobegnil s kraja dogodka, vendar so ga ukrajinski policisti po intenzivni iskalni akciji izsledili in pridržali v nekaj urah. Uslužbenec vojaškega urada je bil v napadu poškodovan, podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju pa uradni viri še niso razkrili. Policija je sprožila preiskavo incidenta, ki se je zgodil v času povečanih napetosti glede mobilizacije v državi. Organi pregona so poudarili, da bodo proti storilcu uvedli ustrezne kazenske postopke zaradi napada na uradno osebo. Dogodek odraža naraščajoče trenje med civilnim prebivalstvom in predstavniki vojaških naborniških služb v Ukrajini.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa se je v torek zgodil napad na uslužbenca teritorialnega centra za nabor (TCC), ko sta dva mlajša moška s plinsko pištolo v obraz ustrelila voznika vojaškega kombija. Po poročanju ukrajinskih medijev sta napadalca ob tem poškodovala tudi službeno vozilo, namenjeno izvajanju mobilizacije. Incident predstavlja stopnjevanje napetosti med lokalnim prebivalstvom in predstavniki nabornega sistema, ki v zadnjem času poročajo o pogostejših fizičnih obračunih. Napad se je zgodil v času, ko se Ukrajina sooča s kritičnim pomanjkanjem vojaškega kadra na fronti, kar je privedlo do strožjih metod mobilizacije. Odpor javnosti proti prisilnemu vpoklicu se po državi kaže v obliki protestov in neposrednih napadov na osebje TCC. Podobni incidenti so bili pred kratkim zabeleženi tudi v regijah Hmeljnicki in Ternopil, kjer je prišlo do množičnih pretepov med civilisti in vojaškimi naboroniki, medtem ko so v regiji Herson zabeležili celo požig hiše uslužbenca mobilizacijskega urada. Lokalne oblasti incident v Odesi še preiskujejo, storilca pa sta po dogodku pobegnila s kraja napada.