Nova študija, ki jo je izvedel Inštitut Pasteur in objavil v reviji Nature Communications, razkriva zaskrbljujoče ugotovitve o dolgoročnih vplivih covida-19 na možgane. Raziskava kaže, da virus vztraja v možganskem deblu, kar povzroča depresijo, motnje spomina in anksioznost. Študija na hrčkih je pokazala, da virus vztraja v možganih do 80 dni.

Pionirska študija, ki sta jo vodili Univerza Castilla-La Mancha (UCLM) in UNED, je pokazala, da kombinacija kokaina in alkohola povzroča večje možganske poškodbe kot samostojno uživanje teh substanc. Skupno uživanje je pogosta praksa, zlasti med mladimi v rekreativnih okoljih. Raziskava je ugotovila, da skupna uporaba hudo prizadene predele možganov, ki so vključeni v uravnavanje čustev in nadzor impulzov.

Novi izsledki raziskave, ki jo je izvedel Pasteurjev inštitut in so bili objavljeni 22. julija, kažejo, da se virus covida-19 lahko zadržuje v določenem delu možganov več kot 80 dni. Ta prisotnost virusa je povezana s simptomi, kot so depresija, motnje spomina in anksioznost, kar so opazili pri poskusih na hrčkih.

Nova raziskava, predstavljena na kongresu Evropskega kardiološkega združenja (ESC 2025), je pokazala, da cepivo proti herpesu zoster ne ščiti samo pred bolečim virusnim izbruhom, temveč lahko zmanjša tudi tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Raziskovalci so odkrili povezavo med cepljenjem proti herpesu zoster in manjšim tveganjem za te bolezni.

Silicij je bistveni mineral, ki kljub svoji pomembnosti pogosto ostaja spregledan. Ta element, ki je po kisiku drugi najbolj razširjen na Zemlji, igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja kosti, krvnih žil, kože in celo možganov. Pomanjkanje silicija lahko pospeši proces staranja v telesu.

Nova študija, ki jo povzemajo različni ameriški mediji, opozarja, da lahko neobravnavana obstruktivna apneja v spanju poveča tveganje za mikro krvavitve v možganih. Apneja v spanju, ki se pogosto kaže z močnim smrčanjem, se zdravi z uporabo CPAP (Continuous Positive Airway Pressure) naprav, vendar jih mnogi bolniki težko prenašajo. Študija poudarja, da je zdravljenje apneje ključnega pomena za preprečevanje resnih zdravstvenih zapletov.

Novo raziskava kaže, da je telesna dejavnost v srednjih in poznih letih povezana z zmanjšanim tveganjem za degeneracijo možganov. Znanstveniki so že potrdili, da je telesna vadba v zgodnjem življenju koristna, vendar nova dognanja poudarjajo, da nikoli ni prepozno za začetek.

Znanstveniki so ugotovili, da se možgani skozi življenje razvijajo v petih jasno ločenih fazah, kar vpliva na naše preference, odpornost in ustvarjalnost. Raziskava poudarja, kako se struktura možganov spreminja z leti in kako to vpliva na naše kognitivne sposobnosti in vedenje.

Članek na BitcoinEthereumNews.com razpravlja o vplivu generativne umetne inteligence na levo in desno možgansko hemisfero. Pojavlja se vprašanje, ali bo umetna inteligenca bolj vplivala na logično razmišljanje (leva hemisfera) kot na ustvarjalnost (desna hemisfera), ali pa gre za mit. Članek preučuje to tezo in njene implikacije.

Strokovnjak za spomin Boris Nikolai Konrad razlaga, zakaj se novoletne zaobljube pogosto ne uresničijo in ponuja strategije, ki temeljijo na delovanju možganov, za njihovo uspešno uresničitev.

Nevrolog opozarja, da lahko pogosta spalna navada, ki jo izvaja več milijonov Britancev, škoduje možganom in poveča tveganje za razvoj demence. Ta navada naj bi dobesedno "spreminjala možgansko napeljavo". Čeprav specifična navada ni imenovana, strokovnjaki svetujejo, naj ljudje poskrbijo za zdrave spalne navade, da bi zmanjšali tveganje za nevrodegenerativne bolezni.

Študije kažejo, da je pandemija COVID-19 pustila subtilne, a merljive sledi na možganih, še posebej pri starejših odraslih, tudi pri tistih, ki se niso okužili z virusom. Stres, izolacija in negotovost so vplivali na zdravje možganov. Poleg tega so raziskave pokazale, da se je po pandemiji povečalo število motenj v delovanju črevesja in možganov, kot sta sindrom razdražljivega črevesja (IBS) in funkcionalna dispepsija. V Združenih državah Amerike se število okužb s COVID-19 sicer povečuje, vendar ostaja na nizki ravni. Porast okužb je opazen v zveznih državah ob Atlantiku, na jugovzhodu, jugu in na zahodni obali. V Michiganu je število okužb s COVID-19 prav tako nizko, a narašča.

Raziskovalci so odkrili, da lahko hormon, ki ga proizvajajo maščobne celice, normalizira raven glukoze v krvi pri sladkorni bolezni tipa 1, tudi brez insulina. Ta hormon deluje neposredno na možgane, kar odpira nove možnosti za zdravljenje te bolezni. Ugotovitve predstavljajo pomemben korak naprej pri iskanju učinkovitejših terapij za sladkorno bolezen tipa 1.

Nevroznanstveniki so predstavili prvi celovit zemljevid aktivnosti nevronov med sprejemanjem odločitev. Raziskava, objavljena v reviji Nature, razkriva, da je odločanje porazdeljeno po različnih predelih možganov in poteka visoko koordinirano.