Donald Trump ponovno izrazil namero za prevzem Grenlandije
Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil načrte za nakup oziroma prevzem Grenlandije, kar je sprožilo val razprav o globalni varnosti in geopolitičnih interesih v Arktiki. Po navedbah ameriškega notranjega ministra Douga Burguma bi takšna poteza znatno prispevala k varnosti Evrope in Združenih držav Amerike, zato bi morali evropski zavezniki predlog podpreti. Washington svojo namero utemeljuje s potrebo po omejevanju vpliva Rusije in Kitajske v regiji ter zagotavljanjem nadzora nad strateškimi arktičnimi plovnimi potmi. Poleg geostrateških razlogov so v ozadju tudi gospodarski interesi, predvsem dostop do bogatih najdišč redkih zemeljskih kovin in drugih naravnih virov, ki jih skriva grenlandsko ozemlje. Administracija predsednika Trumpa v tem kontekstu poudarja, da bi ameriška prisotnost zagotovila večjo stabilnost v času, ko se Arktika zaradi podnebnih sprememb odpira za komercialno izkoriščanje. Kritiki medtem opozarjajo na vprašanje suverenosti Danske in avtonomije Grenlandije. Trumpova zunanja politika ostaja osredotočena na neposredne posege v mednarodni red, kar se kaže tudi v njegovem odnosu do Venezuele in Irana. ZDA so nedavno zaostrile ukrepe proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, vključno z zasegom prihodkov od nafte, hkrati pa Trump napoveduje možnost posredovanja v Iranu ob tamkajšnjih protivladnih protestih. Ti koraki potrjujejo agresivno agendo Washingtona pri uveljavljanju nacionalnih interesov na različnih koncih sveta.