Donald Trump je zavrnil ponoven nadzor nad svojimi preteklimi povezavami z Jeffreyjem Epsteinom, kar je označil za 'potegavščino', in trdil, da ga zadeva ne zanima preveč, hkrati pa razkril, da je zavrnil vabilo na Epsteinov otok, medtem ko je Bill Clinton tja poletel 28-krat. Njegova administracija naj bi oškodovancem in davkoplačevalcem povzročila več kot milijardo dolarjev stroškov s kršenjem pravil o pomilostitvah. Bill Maher je priznal, da se je motil glede Trumpovih carin. Poročali so tudi, da se je Trump pritoževal, da mu je tajna služba oteževala goljufanje pri golfu. V gibanju MAGA so izbruhnili notranji spori, saj je Paul Dans, nekdanji direktor projekta 2025, izzval senatorja Lindseyja Grahama v primarnih volitvah, medtem ko so demokrati priznali, da so vedeli, da je zgodba o povezavah Trumpa z Rusijo lažna. Mike Collins, zaveznik Trumpa, se je vključil v boj za senatni sedež, ki ga imajo demokrati. Obrambni minister Pete Hegseth, ki je Trumpov favorit, se je soočil s kritikami zaradi neprevidne uporabe tajnih podatkov. Konzervativci so Trumpa kritizirali, da je s svojimi politikami naredil socializem privlačen. Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da je njegovo posredovanje pripeljalo do premirja med Kambodžo in Tajsko.

V zadnjih dneh so se v ameriškem javnem prostoru okrepile kritike na račun predsednika Donalda Trumpa, ki mu analitiki in kritiki očitajo uporabo razčlovečujočega jezika in neofašističnih metod. Posebno pozornost je vzbudilo njegovo božično sporočilo, v katerem je politične nasprotnike iz vrst demokratov označil za "odplake" (scum), kar mnogi razumejo kot nevaren odmik od uveljavljenih demokratičnih norm in namerno dehumanizacijo kritikov. Avtorji prispevkov poudarjajo, da takšna retorika ni le politični odklon, temveč postavlja nove, škodljive meje sprejemljivega obnašanja v družbi. Kritiki opozarjajo, da Trumpovo obdobje predstavlja temno poglavje ameriške zgodovine, ki ga zaznamujejo brezobzirna krutost, poskusi utišanja medijev ter razkroj vladnih institucij. Kljub temu nekateri komentatorji menijo, da je ta kriza nujna predigra za širše družbeno prebujenje. Primerjajo jo z obdobjem gibanja za državljanske pravice pod vodstvom Martina Luthra Kinga ml., ko je morala država najprej videti brutalnost rasizma, da je lahko izvedla korenite reforme. Podobno naj bi se dogajalo danes, ko se Američani neposredno spopadajo z učinki Trumpove politike, kar bi dolgoročno lahko privedlo do krepitve demokratičnih institucij in solidarnosti. Analize izpostavljajo tudi psihološki vpliv voditelja na narod; medtem ko so pretekli predsedniki, kot je bil Franklin Delano Roosevelt, v času kriz delovali kot pomirjujoče osebnosti, ki so spodbujale narodno odpornost, Trumpova retorika po mnenju kritikov spodbuja razdeljenost in strah. Njegova administracija se ob tem sooča s številnimi očitki glede netransparentnosti, zlasti v povezavi z objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar še dodatno spodkopava zaupanje v pravno državo.

V italijanski prestolnici se je včeraj zbralo več sto pripadnikov neofašističnih gibanj, ki so na tradicionalni spominski slovesnosti obeležili obletnico smrti treh mladih aktivistov iz leta 1978. Udeleženci so ob skupinskih vzklikih množično dvigovali desnice v fašistični pozdrav, kar je kljub uradni zakonski prepovedi tovrstne simbolike v Italiji postala redna praksa na teh letnih srečanjih. Dogodek na ulici Via Acca Larentia je sprožil ostre odzive v političnem prostoru in civilni družbi. Incident je javno obsodila tudi Stranka slovenske skupnosti (SSk), ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Poudarili so, da so tovrstne manifestacije sovražne ideologije nesprejemljive v sodobni demokratični družbi in zahtevajo odločnejše ukrepanje pristojnih organov. Kljub temu da italijanska zakonodaja prepoveduje poveličevanje fašizma, organi pregona na samem kraju dogodka niso posredovali, da bi preprečili izvajanje pozdravov. Dogodek vsako leto znova odpira razpravo o vzponu skrajne desnice v državi in mejah svobode zbiranja, ko gre za poveličevanje totalitarnih režimov iz preteklosti.

V Cagliariju so se militanti CasaPounda zbrali pred svojim sedežem in vzklikali "Kje so antifašisti?". Na provokacijo se je odzvala ženska z balkona, ki je odgovorila: "Tukaj, jaz sem antifašistka!"

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Uzhgorodu srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom, pri čemer je Zelenski izrazil prepričanje, da Slovaška ne bo ostala brezbrižna do situacije v Ukrajini. Medtem se vojna med Rusijo in Ukrajino nadaljuje, pri čemer obe strani zavzemata nasprotujoča si stališča glede mirovnega sporazuma, kar kaže na dolgotrajno izčrpavanje Ukrajine. Poleg tega se pojavljajo poročila o prisotnosti in vplivu neofašističnih elementov v Ukrajini, pri čemer se omenjajo skupine kot Azov in Desni sektor.

Predsednik SD in eden od voditeljev Evropske zveze, Damir Šehović, je izrazil zaskrbljenost zaradi širjenja neofašizma v Črni gori. Opozoril je, da morajo progresivne sile odločno odgovoriti na to grožnjo, saj neutralnost pomeni sokrivdo. Šehović je poudaril, da se tisti, ki ostajajo z Mandićem, trajno izključujejo iz kroga progresivnih sil.