Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci z inštituta Pasteur v Parizu, je pokazala, da virus SARS-CoV-2 lahko okuži možgane in tam vztraja do 80 dni. Eksperimenti na hrčkih so razkrili, da je prisotnost virusa v možganih povezana z depresijo, tesnobo in motnjami spomina, saj naj bi motil aktivnost nevronov. Ugotovitve so zaskrbljujoče glede dolgoročnih posledic COVID-19 na možgane.

Raziskovalci z Universidad Autónoma de México (UNAM) so razkrili, kako prekomerna teža škoduje možganom otrok, kar povzroča resne posledice. V Mehiki je uživanje prigrizkov, sladkarij in sladkanih pijač visoko že v predšolskem obdobju, kar dodatno poslabšuje problem. Debelost, še posebej pri otrocih med 5. in 19. letom, je pomembna svetovna in mehiška skrb, saj negativno vpliva na razvoj možganov.

Študija je pokazala, da so izurjeni psi sposobni zavohati parkinsonovo bolezen, nevrodegenerativno motnjo gibanja, ki prizadene predvsem starejše. Hkrati pa so obeležili svetovni dan možganov, posvečen človeškim možganom kot visoko kompleksnemu organu s približno 100 milijardami živčnih celic in neštetimi povezavami med njimi, kar prekaša računske zmogljivosti.

Raziskovalci pri Materi so razvili prototip zapestnice, ki omogoča upravljanje računalnikov z gestami rok s pomočjo branja električnih signalov iz mišic podlakti. Ta naprava uporablja površinsko elektromiografijo za zaznavanje signalov, ki jih pošiljajo alfa motorični nevroni v hrbtenjači. Cilj te tehnologije je ponuditi manj invazivne načine interakcije z računalniki, še posebej za ljudi z motoričnimi okvarami.

Roche je prejel CE-oznako, evropsko potrditev kakovosti, za svoj krvni test, ki pomaga pri izključitvi Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega je podjetje pridobilo dovoljenje EU komisije za kombinirano terapijo z zdravilom proti specifičnemu tipu raka dojke.

Najnovejša študija, objavljena v The Epoch Times, je pokazala, da se je staranje možganov med pandemijo covida-19 pospešilo za več mesecev, in to celo pri ljudeh, ki se niso okužili z virusom. Novica poudarja potencialne dolgotrajne nevrološke posledice pandemije, ki segajo dlje od neposrednih učinkov okužbe.

Nevrolog Baibing Cheng je delil preprosto 30-minutno aktivnost, ki naj bi bila učinkovita pri preprečevanju več vrst raka, vključno z rakom dojke, pljučnim rakom in rakom debelega črevesa. Ta odkritje je bilo objavljeno na spletnih straneh getsurrey.co.uk in devonlive.com.

Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) je izdal pozitivna mnenja za dve novi zdravili. Donanemab, zdravilo za zgodnjo simptomatsko Alzheimerjevo bolezen, je prejelo zeleno luč od CHMP, kar pomeni, da bo evropska komisija sedaj odločala o njegovi končni odobritvi. Podjetje Eli Lilly and Company je sporočilo te novice 25. julija 2025. Prav tako je bil izdan pozitiven sklep za zdravilo ZURZUVAE® (zuranolone), ki je namenjeno zdravljenju žensk s poporodno depresijo. Podjetje Biogen Inc. je to potrdilo istega dne, 25. julija 2025. Obe zdravili predstavljata pomemben napredek na področju nevroloških motenj in duševnega zdravja.

V Niedersachsen se soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, kar predstavlja velik problem, še posebej na področju pediatrije in nevrologije. To je razvidno iz analiz Kasaške zdravniške zveze Niedersachsen (KVN). Kljub povečanemu število pediatrov v regiji ni opaziti razbremenitve, saj so se zahteve po cepljenju in preventivnih pregledih povečale, kot navaja predstavnik Zdravniške zbornice.

Tunizijski minister za zdravje, dr. Mustapha Ferjani, se je v ponedeljek, 28. julija 2025, srečal s predstavniki Tunizijskega združenja za nevrologijo in Tunizijske mreže nevroloških in nevroznanstvenih društev. Glavni namen srečanja je bil izboljšanje obravnave možganske kapi (AVC) in Alzheimerjeve bolezni. Minister je poudaril pomen krepitve oskrbe na področju možganskega zdravja in se zavzel za splošno uvedbo nacionalne strategije za optimizacijo zdravljenja AVC pri osebah, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo.

Uživanje sladoleda ali mrzlih pijač lahko povzroči nenadno bolečino v glavi, znano kot "možganski zamrzovalnik" ali "cefaleja zaradi hladnega dražljaja". Ta pojav, čeprav se zdi nepomemben, razkriva zapletene nevrološke in medicinske procese. Bolečina je posledica hitrega ohlajanja nepca in zadnjega dela žrela, kar povzroči razširitev žil, ki oskrbujejo možgane. Ta nenadna sprememba v pretoku krvi in aktivacija trigeminalnega živca povzročita signal bolečine, ki ga možgani interpretirajo kot bolečino v čelu. Čeprav je ta pojav prehoden in neškodljiv, lahko nudi vpogled v občutljivost na bolečino in razumevanje nagnjenosti k nevrosenzoričnim motnjam.

Čeprav se zdi, da sta dnevno sanjarjenje in nočno sanjanje podobna, imata oba procesa svojo funkcijo in delujeta na različne načine. V obeh primerih gre za dejavnosti, ki koristijo možganom, ne glede na to, ali gre za popuščanje mislim med dnevom ali ustvarjanje zgodb med spanjem.

Avstrijska nevrološka družba (ÖGN) je izrazila podporo načrtovanemu akcijskemu načrtu za postakutne infekcijske sindrome (PAIS), kot sta ME/CFS in Post Covid. Družba meni, da je takšen načrt "smiselna in potrebna strategija" za prihodnjo oskrbo prizadetih in podpira predvideni pristop.

Nova študija je pokazala, da je ponavljajoči se pasavec povezan z večjim tveganjem za razvoj demence. Raziskava poudarja pomembnost cepljenja za dolgoročno zdravje možganov.

Otrplost rok ali nog, ki se pojavi po neprimernem položaju med spanjem ali dolgotrajnem sedenju, običajno ni razlog za skrb. Vendar pa v nekaterih primerih lahko kaže na resnejše zdravstvene težave, zato je pomembno biti pozoren na spremljajoče simptome.

Znanstveniki so dosegli preboj pri razumevanju Parkinsonove bolezni z neposredno vizualizacijo proteinskih tvorb v možganih, ki naj bi sprožile bolezen. Odkritje omogoča vpogled v te majhne možganske skupke, primerljivo z 'videnjem zvezd podnevi'. Znanstveniki so prvič opazovali in kvantificirali proteinske skupke v človeškem možganskem tkivu, kar predstavlja pomemben napredek pri preučevanju te hitro rastoče nevrološke bolezni.

Nova študija ocenjuje, da ima v Portugalski epilepsijo približno 100.000 ljudi, kar je dvakrat več od prejšnjih ocen. Skrb vzbuja podatek, da skoraj polovica teh ljudi ni deležna redne zdravstvene oskrbe, medtem ko jih je približno 20 % brez napadov že več kot deset let. Strokovnjaki opozarjajo na nujno reorganizacijo zdravstvene oskrbe in krepitev kliničnega spremljanja bolnikov z epilepsijo, saj približno tretjina bolnikov trpi za refraktarno epilepsijo.

V Vseindijskem inštitutu za medicinske znanosti (AIIMS) v Indiji poteka prva delavnica o napredni globoki možganski stimulaciji (DBS), namenjena izboljšanju strokovnega znanja zdravnikov o terapijah s pomočjo naprav za Parkinsonovo bolezen in druge motnje gibanja. Delavnica poteka od 19. do 20. decembra in je posvečena izključno DBS pri motnjah gibanja.

Nevrolog je izdal ostro opozorilo glede nevarnosti pretiranega uživanja nekaterih prehranskih dopolnil, ki bi lahko imela toksične učinke na možgane. Opozorilo velja za tri priljubljena dopolnila, katerih imena niso navedena, vendar strokovnjak svari, da lahko njihovo prekomerno uživanje povzroči škodo.

Nevrolog opozarja, da lahko pogosta spalna navada, ki jo izvaja več milijonov Britancev, škoduje možganom in poveča tveganje za razvoj demence. Ta navada naj bi dobesedno "spreminjala možgansko napeljavo". Čeprav specifična navada ni imenovana, strokovnjaki svetujejo, naj ljudje poskrbijo za zdrave spalne navade, da bi zmanjšali tveganje za nevrodegenerativne bolezni.