Predsednik stranke Nacionalni zbor (RN) Jordan Bardella je v četrtek napovedal, da bo njegova stranka vložila nezaupnico proti vladi premierja Sébastiena Lecornuja. Bardella je odločitev utemeljil s kritiko predsednika Emmanuela Macrona, ki mu očita politično igro in hipokrizijo pri nasprotovanju trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in državami Mercosurja. Kljub temu da je Francija uradno glasovala proti sporazumu, Bardella trdi, da gre le za zapoznelo komunikacijsko manevriranje, ki ne odraža dejanskih interesov države. Francoski predsednik Emmanuel Macron je svojo odločitev za glasovanje proti sporazumu utemeljil s sklicevanjem na "soglasno politično zavračanje" besedila v Franciji. Sporazumu ostro nasprotujejo predvsem kmetje, ki so v četrtek po vsej državi stopnjevali protestne aktivnosti. Macron je opozoril, da faza podpisa sporazuma na ravni Evropske komisije še ne pomeni konca postopka, vendar opozicija vztraja, da je vlada pri zaščiti domačega kmetijstva odpovedala. Politična napetost v Parizu se stopnjuje v času, ko se vlada Sébastiena Lecornuja sooča z močnim pritiskom tako s strani sindikatov kot desnih opozicijskih strank. Napovedana nezaupnica bi lahko resno ogrozila stabilnost trenutne administracije, saj Nacionalni zbor obtožuje Macrona in Evropsko komisijo sistematičnega zanemarjanja nacionalnih interesov v zameno za prosto trgovino z južnoameriškimi državami.

Marine Le Pen je izjavila, da stranka RN (Rassemblement National) ne bo glasovala o nezaupnici, ki jo je predlagala La France insoumise, dokler ne bo Sébastien Lecornu predstavil svojega govora. Le Penova je na LCI ponovila, da bo njena stranka glasovala za nezaupnico proti premierju, če ne bo prišlo do "prelomnice s politiko zadnjih osmih let". Meni, da je misija Sébastiena Lecornuja "že vnaprej obsojena na neuspeh".

Evropska komisija je obtožila Moskvo, da stoji za nezaupnico proti Ursuli von der Leyen, ki jo je pred desetimi dnevi v Evropskem parlamentu sprožil romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz stranke AUR. Omenjena obtožba je bila podana s strani tiskovnega predstavnika Evropske komisije in temelji na zaključkih, ki kažejo na vpletenost Rusije v poskus odstavitve predsednice komisije. Poročilo agencije ANSA navaja, da naj bi Moskva stala za to potezo.

Dunajska FPÖ je tudi po dunajskih volitvah nadaljevala s kritikami na račun mestnega svetnika SPÖ Petra Hackerja, ki je pristojen za zdravstvo in socialo. FPÖ trdi, da se zdravstveni in socialni sistem "vse bolj ruši" in da Hacker odgovornost pogosto prenaša na druge, vključno z zvezno vlado. Posledično sta vodja FPÖ Dominik Nepp in vodja kluba Maximilian Krauss napovedala vložitev nezaupnice proti Hackerju v septembrski seji mestnega sveta. Medtem je nekdanja političarka ÖVP Laura Sachslehner postala mati, kar je novica brez povezave z glavno temo o FPÖ.

Japonski premier Shigeru Ishiba je kljub hudemu volilnemu porazu svoje vladajoče koalicije za zgornji dom parlamenta v nedeljo, ko je jen okrepil vrednost in povrnil del izgub iz prejšnjega tedna, sporočil, da ostaja na položaju. Njegova odločitev je povzročila zaskrbljenost med strankarskimi kolegi in opozicija razmišlja o glasovanju o nezaupnici.

Evropska komisija trdi, da je Rusija 'manevrirala' z besedilom predloga za nezaupnico predsednici Komisije Ursuli von der Leyen. Thomas Regnier, tiskovni predstavnik Komisije, je izjavil, da so neodvisni preverjevalci dejstev jasno prepoznali ruske operacije, usmerjene proti EU in Von der Leynovi, v kontekstu omenjene nezaupnice. Bruselj to dejanje razume kot del širših ruskih operacij, usmerjenih v destabilizacijo Evropske unije.

Premier François Bayrou je prepričan, da se v javnosti začenja pojavljati vprašanje o zadolženosti države in verjame, da se lahko do glasovanja o zaupnici 8. septembra še marsikaj spremeni. Kljub temu ocenjuje, da trenutno ne more pričakovati podpore poslancev. Jordan Bardella meni, da je edina rešitev vrnitev na volitve, bodisi z razpustitvijo Narodne skupščine bodisi z odstopom predsednika republike. Ekologi so sporočili, da se ne bodo udeležili srečanja z Bayroujem, saj od njega ne pričakujejo ničesar več. Éric Woerth poudarja pomen medgeneracijske pravičnosti. François Ruffin obtožuje Macrona, da je uničil državo.

Po nasilnih protestih, ki so privedli do odstopa vlade K.P. Sharma Olija, so v Nepalu za 5. marec napovedali parlamentarne volitve. Nova začasna premierka Sushila Karki je imenovala svoje prve ministre. Protesti, v katerih je umrlo najmanj 72 ljudi, so bili vodeni s strani generacije Z zaradi korupcije in prepovedi družbenih omrežij.

V Združenih državah Amerike anketa kaže, da večina Američanov za revščino krivi osebne odločitve, a hkrati želijo večjo vladno pomoč. V nasprotju s tem se v Poljski komunistični partiji soočajo z grožnjo prepovedi delovanja, saj Ustavno sodišče obravnava predlog za njeno prepoved.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Evropski parlament je zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen. Slovenski evroposlanci so glede predlogov glasovali različno.

Glasovanje o zaupnici novi vladi Andreja Babiša, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj bi potekalo 13. januarja. To je po koalicijskem srečanju sporočil predsednik SPD in parlamenta, Tomio Okamura. Babiš naj bi bil imenovan za premierja 9. decembra, vlada pa nekaj dni kasneje.

Romunska opozicija je vložila nezaupnico vladi premierja Bolojana z naslovom "Romunija ni naprodaj – Vlada brez USR", kot odziv na sprejetje zakona o pokojninah sodnikov. Čeprav je opozicija zbrala 119 podpisov, je malo možnosti, da bo nezaupnica uspešna.

Po poročanju Financial Times naj bi približno 70 poslank in poslancev stranke "Služba ljudstva" grozilo, da ne bodo glasovali za predlagani osnutek zakona, ki bi ponovno vzpostavil neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega državnega tožilstva (SAP). V "Službi ljudstva" so te navedbe zanikali in zatrdili, da bodo predlog podprli. Viri naj bi namigovali, da poslanci "čutijo strah pred povračilnimi ukrepi" protikorupcijskih organov, če ne bi sledili usmeritvam.

Večina francoskih državljanov podpira razpis novih parlamentarnih in predsedniških volitev, če bo manjšinska vlada premierja Françoisa Bayrouja padla. Ankete javnega mnenja kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado, opozicijske stranke pa napovedujejo glasovanje o zaupnici, kar bi lahko povzročilo novo krizo v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. Dve tretjini vprašanih si želita tudi odstop predsednika Emmanuela Macrona.

Evropski parlament razpravlja o dveh različnih predlogih za odstavitev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Medtem ko ji levi politični spekter v Evropskem parlamentu ne zaupa, je frakcija evropskih patriotov, vključno s FPÖ, vložila uradno zahtevo za nezaupnico. O tem bodo poslanci glasovali ta teden.

Evropski parlament je z minimalno razliko enega glasu potrdil imuniteto evropske poslanke Ilarie Salis iz vrst Zelenih in Levice. Odločitev je bila sprejeta s 306 glasovi za in 305 proti. Matteo Salvini je dejal, da bi se morala za to zahvaliti desnosredinski politični opciji.

Francoska levičarska stranka La France insoumise (LFI) načrtuje novo nezaupnico vladi zaradi proračunskih odločitev. Po besedah Manuela Bomparda naj bi nezaupnico vložili v začetku decembra. To je še en poskus stranke, da bi izpodbijala vladne proračunske načrte.

Poleg parlamentarne potrditve odstopa bolgarske vlade Rosena Željazkova, o čemer so poročali že tuji mediji, so novi članki razkrili, da je do odstopa prišlo zaradi množičnih protestov po vsej državi in obtožb o korupciji. Željazkov je odstop napovedal pred glasovanjem o nezaupnici.