Več evropskih držav se danes sooča z resnimi težavami zaradi obilnega sneženja, nizkih temperatur in nevarnosti poledice. V Nemčiji so oblasti v nekaterih zveznih deželah zaradi nevarne poledice zaprle šole, hkrati pa je močno moten letalski promet, kar povzroča zamude in odpovedi letov. Razmere so zaostrene tudi na Balkanu, kjer v Bosni in Hercegovini zaradi izjemno nizkih temperatur velja oranžno opozorilo, v Srbiji pa so v več občinah razglasili izredne razmere. Poleg težav s snegom se nekatere regije borijo tudi s poplavami, ki so najbolj prizadele Škotsko. Kombinacija padavin in taljenja snega je tam povzročila naraščanje vodotokov, kar dodatno otežuje prevoznost cest in varnost prebivalcev. Pristojne službe v vseh prizadetih državah svetujejo previdnost in spremljanje vremenskih napovedi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje vala hladnega vremena, ki je Evropo zajel že v začetku leta. Današnje razmere so neposredna posledica premikanja hladne fronte proti jugovzhodu celine, kar je povzročilo kaos v prometu in logistiki, podobno kot se je prejšnji teden zgodilo v zahodnem delu Evrope. Številne lokalne skupnosti so morale aktivirati civilno zaščito za čiščenje poti in pomoč prebivalstvu v odrezanih krajih.

Slovenijo je zajel val izrazitega mraza, zaradi katerega so se jutranje temperature po vsej državi spustile pod ledišče, v večjem delu pa celo krepko pod -10 stopinj Celzija. Ponedeljkovo jutro je bilo po intenzivnosti mraza primerljivo s preteklim četrtkom, kar potrjuje vztrajnost polarnega zraka nad našimi kraji. Vremenoslovci so zabeležili najnižje vrednosti v tradicionalno hladnejših krajih, mraz pa je povzročal težave predvsem v prometu in pri ogrevanju objektov. Kljub trenutnim ekstremnim razmeram napovedi kažejo na skorajšnjo spremembo vremena. Niz mrzlih dni se bo po navedbah meteorologov zaključil v torek, ko se bo začelo postopno in precejšnje ogrevanje ozračja. Prehod v toplejšo zračno maso bo končal obdobje najhujše zime v tem tednu, vendar pa do takrat svetujejo previdnost pri gibanju na prostem. Sprememba vremena prihaja po večdnevnem obdobju, ko so nizke temperature ohromile vsakodnevne dejavnosti. Arso opozarja, da se bo meja sneženja ob otoplitvi lahko dvignila, vendar bo prehod sprva prinesel predvsem več oblačnosti in konec izrazitih jutranjih temperatur pod ničlo.

Več tisoč turistov je v nedeljo obtičalo na Laponskem na severu Finske, potem ko so na letališču Kittilä zaradi ekstremno nizkih temperatur, ki so padle pod –35 stopinj Celzija, odpovedali vse načrtovane letalske povezave. Uprava letališča je morala prekiniti polete proti večjim evropskim vozliščem, vključno z Londonom, Manchestrom, Bristolom, Parizom in Amsterdamom. Razmere se po napovedih vremenoslovcev še ne bodo izboljšale, saj pričakujejo, da se bodo temperature v regiji spustile celo do –39 stopinj Celzija. Zaradi napovedanega dodatnega mraza ostaja letalski promet ohromljen, turisti pa so bili primorani podaljšati svoje bivanje v najsevernejši finski pokrajini. Lokalne oblasti in letališko osebje se spopadajo z logističnimi izzivi, ki jih prinašajo temperature, pri katerih varno delovanje letalskih motorjev in letališke opreme ni več zagotovljeno. Potnike so pozvali k spremljanju obvestil prevoznikov, medtem ko se arktični mraz nad regijo še krepi.

Celotno območje Balkana je zajel val polarnega mraza, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, zaradi česar so v enajstih srbskih občinah razglasili izredne razmere. Najnižjo temperaturo v regiji so izmerili v hrvaški Štrigovi, kjer se je živo srebro spustilo do -19,6 stopinje Celzija, medtem ko so v srbski Sjenici in Kikindi zabeležili -10 stopinj Celzija. Srbski državni štab za izredne razmere se je sestal na nujni seji, da bi uskladil ukrepe za zaščito prebivalstva in infrastrukture pred mrazom. Na gorskih območjih so razmere še zahtevnejše, saj so na Kopaoniku izmerili -17 stopinj Celzija, na Crnem Vrhu pa so poročali o snežnih zametih in temperaturah do -13 stopinj Celzija. Srbski hidrometeorološki zavod je izdal oranžni alarm za večji del države, vključno z Beogradom, Vojvodino in zahodno Srbijo, kar opozarja na nevarne vremenske pojave. V prestolnici Beograd in mestih kot sta Niš in Kragujevac so temperature ob deveti uri zjutraj ostale pod lediščem pri -5 stopinjah Celzija. Zaradi nizkih temperatur in snežnih razmer je oviran promet, lokalne oblasti pa se spopadajo z zagotavljanjem ogrevanja in prevoznosti poti do odročnih vasi. Meteorologi napovedujejo, da se bo hladna fronta obdržala še nekaj dni, kar bo še dodatno obremenilo energetski sistem in službe za pomoč na cestah v obeh državah. Prebivalce pozivajo k previdnosti in omejitvi gibanja na prostem v jutranjih in večernih urah.

Srbijo je zajel najhladnejši dan v tednu, ki ga spremljajo obilne padavine. Meteorolog Nedeljko Todorović je napovedal, da bodo padavine najobilnejše danes. V celotni Srbiji je bil zaradi slabega vremena aktiviran rumeni meteo alarm, kar opozarja na morebitne nevšečnosti. Pričakuje se tudi, da se bo stemnilo že pred svitom.

Bolgarijo je sredi januarja zajelo izjemno hladno in vetrovno vreme, vendar meteorologi za drugo polovico tedna napovedujejo hiter temperaturni obrat. V torek, 13. januarja, so se državljani še spopadali z nizkimi temperaturami in močnim severozahodnim vetrom, ki je v nekaterih delih države, predvsem v severni Bolgariji in dolini Strume, dosegal visoke hitrosti. Najvišje dnevne temperature so se v večjem delu države gibale pod lediščem, med -6 in -1 stopinjo Celzija. Po poročilih Nacionalnega inštituta za meteorologijo in hidrologijo (NIMH) se bo od srede, 14. januarja, vreme začelo stabilizirati, saj bo zahodni veter prinesel toplejše zračne mase. Že v četrtek, 15. januarja, naj bi se najvišje dnevne temperature povzpele do 10 oziroma 12 stopinj Celzija, kar predstavlja drastičen skok v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Kljub otoplitvi meteorologinja Marijana Popova opozarja na možnost megle in nizke oblačnosti ob porečju Donave in v vzhodni Bolgariji, kjer bodo temperature ostale nekoliko nižje. Konec tedna bo prinesel raznoliko vremensko sliko, saj bo v višjih predelih in večjem delu države prevladovalo sončno in toplo vreme za ta letni čas, medtem ko se bo v nižinah in kotlinah zadrževala megla. Ta prehod iz ekstremnega mraza v nadpovprečne temperature sledi širšemu trendu nestanovitnega zimskega vremena, ki je v začetku leta zajelo celotno regijo jugovzhodne Evrope.

Nizke temperature in hladne fronte so v zimskem obdobju povzročile občutno povečanje števila bolnikov s težavami v prebavilih. Po navedbah strokovnjakov mraz povzroča krčenje žil, kar zmanjšuje prekrvavitev prebavnega trakta in upočasnjuje njegovo delovanje, to pa pogosto vodi do vnetij, bolečin v trebuhu in driske. Zdravniki opozarjajo, da so k težavam najbolj nagnjeni posamezniki, ki ne poskrbijo za zadostno zaščito trebušnega predela. Posebno tveganje predstavljajo neustrezna oblačila, kot so kratke majice, ki odkrivajo trebuh, ter uživanje hladnih pijač in pekoče hrane v mrzlih dneh. Ti dejavniki spodbujajo prekomerno izločanje želodčne kisline in dodatno obremenjujejo prebavni sistem. Specialist gastroenterologije Ding Kaiting iz bolnišnice Yuan General poudarja, da nizke temperature ne vplivajo le na srčno-žilni sistem, temveč neposredno slabšajo prebavne funkcije. Zdravstveno osebje svetuje preventivne ukrepe, med katerimi sta ključna ohranjanje toplote v predelu trebuha in izogibanje dražljivi hrani. Kljub odsotnosti tipičnih simptomov okužb, kot sta povišana telesna temperatura ali prehlad, lahko ponavljajoče se bolečine v trebuhu resno vplivajo na kakovost življenja in delovno sposobnost posameznika.

V Srbiji je bilo jutro hladno z mrazom. Nad večjim delom države je bilo pretežno jasno, medtem ko je bilo na vzhodu in jugovzhodu zmerno do popolnoma oblačno, ponekod s sneženjem, ki je dopoldne ponehalo. V Kragujevcu je bilo »zobato sonce«.

Tajvanska osrednja vremenska uprava je poročala o postopnem slabljenju celinske hladne zračne mase, ki je v zadnjih dneh povzročila občuten padec temperatur po celotnem otoku. Kljub splošnemu ogrevanju so v zgodnjih jutranjih urah v okraju Hsinču izmerili le 7,4 stopinje Celzija, kar je posledica močnega radiacijskega hlajenja. Danes se pričakuje opazen porast dnevnih temperatur, zlasti v severnih delih države in v okraju Jilan. Strokovnjaki iz podjetja WeatherRisk opozarjajo, da bo kljub slabljenju hladne fronte razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami ostala velika. Od srede dalje se pričakuje ponovno kratkotrajno okrepitev severovzhodnih monsunskih vetrov, kar bo prineslo rahlo ohladitev, vendar temperature ne bodo dosegle tako nizkih vrednosti kot v preteklem tednu. Prebivalcem svetujejo previdnost pri oblačenju zaradi nestanovitnih vremenskih razmer. Ob koncu tedna se pričakuje povečanje vlažnosti, kar bo v severnih in vzhodnih delih Tajvana povzročilo bolj vlažno in hladno vreme, medtem ko bo v osrednjem in južnem delu otoka prevladovalo suho vreme z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo. Vremenoslovci poudarjajo, da se obdobje najhujšega mraza, ki je zaznamovalo začetek januarja, za zdaj končuje.

Več tisoč turistov je ostalo ujetih na severu Finske, potem ko so na letališču Kittilä zaradi ekstremno nizkih temperatur odpovedali številne lete. Temperature so se v nedeljo zjutraj spustile do minus 37 stopinj Celzija, kar je povzročilo velike težave pri razledenitvi letal in onemogočilo varno izvajanje letalskih operacij. Napovedi kažejo, da se bo mraz nadaljeval tudi v začetku tedna, ko bi se živo srebro lahko spustilo celo do minus 40 stopinj. Zaradi nenavadno močnega mraza, ki letos pesti širše območje Evrope, so poleg letalskih povezav moteni tudi drugi načini transporta. Močno sneženje, močan veter in poledenele ceste povzročajo zamude in zapore v cestnem prometu. Čeprav so prebivalci Laponske vajeni nizkih temperatur, je trenutni val mraza po intenzivnosti presegel običajne zimske razmere. Težave se ne omejujejo le na Finsko, temveč so zajele tudi srednjo in vzhodno Evropo. V Nemčiji so močne snežne padavine ohromile železniški promet, kar je povzročilo številne odpovedi vlakov. V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so oblasti zaradi nevarnih razmer že odredile, da bo pouk v šolah v ponedeljek potekal na daljavo.

Na gradbišču prizorišča za zimske olimpijske igre leta 2026 v Cortini d'Ampezzo je med izjemno mrzlo nočno izmeno umrl 55-letni varnostnik. Do tragedije je prišlo manj kot mesec dni pred začetkom iger.

Vzhodno in jugovzhodno Evropo je v začetku januarja 2026 zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki prinaša velike temperaturne razlike in nevarne vremenske pojave. Na Poljskem meteorologi opozarjajo na prihod sibirskega mraza, saj se bodo temperature v prihodnjih dneh spustile do -22 stopinj Celzija. Državo je že prekrila debela snežna odeja, ki povzroča nemalo težav v prometu, v prihodnje pa se pričakujejo še dodatne padavine in močan veter, ki bo v gorskih predelih povzročal snežne zamete. Hkrati se Bolgarija spopada z nenavadno velikimi temperaturnimi nihanji. Medtem ko se v severozahodnem delu države srečujejo z dežjem, snegom in poledico pri temperaturah okoli ledišča, v jugovzhodnih krajih in ob Črnem morju temperature zaradi močnega južnega vetra dosegajo celo 19 stopinj Celzija. V gorah še naprej sneži, močan jugozahodni veter pa otežuje razmere na smučiščih. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo nestanovitno vreme z padavinami in mrazom nadaljevalo skozi ves teden, kar bo vplivalo na vsakodnevno življenje in varnost v celotni regiji.

V Bosni in Hercegovini so meteorološke službe zaradi napovedanega izrazitega padca temperatur izdale oranžno opozorilo za celotno območje države. V noči z nedelje na ponedeljek se bodo temperature v večjem delu države spustile globoko pod ledišče, pri čemer vremenoslovci napovedujejo vrednosti med -10 in -15 stopinjami Celzija. To predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva in motnje v oskrbi. Oranžni meteoalarm je bil aktiviran kot opozorilo na nevarne vremenske razmere, ki lahko povzročijo gmotno škodo in ogrozijo človeška življenja. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, predvsem pri gibanju na prostem v nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Poleg mraza so možne tudi nevšečnosti v prometu zaradi poledice, ki se bo ob tako nizkih temperaturah hitro razširila po voziščih. Gre za prvi večji val polarnega mraza v letošnji zimski sezoni, ki bo zajel celotno regijo Zahodnega Balkana. Poleg nizkih temperatur zraka strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost povečanih obremenitev energetskega sistema zaradi večje potrebe po ogrevanju stanovanj in poslovnih prostorov v prihodnjih dneh.

V nemški prestolnici Berlin in okoliški zvezni deželi Brandenburg so se v torek temperature spustile pod ledišče, območje pa so zajeli dolgotrajen mraz in občasne snežne plohe. Vremenske razmere naj bi po napovedih meteorologov ostale podobne tudi v prihodnjih dneh, saj se temperature ne bodo bistveno zvišale, kar povzroča nemalo nevšečnosti v prometu in vsakodnevnem življenju prebivalcev. Zaradi vztrajnega ledišča in snežnih padavin so lokalne službe v stanju pripravljenosti, prebivalce pa opozarjajo na previdnost pri gibanju na prostem. Gre za obdobje stabilnega zimskega vremena, ki v tem delu Nemčije prinaša tipične januarske razmere z nizkimi temperaturami, ki vztrajajo skozi celoten dan.

Grška nacionalna meteorološka služba (EMY) je v nedeljo, 11. januarja 2026, izdala novo izredno opozorilo zaradi močnega poslabšanja vremena, ki bo državo zajelo v popoldanskih urah. Napovedano je intenzivno obdobje ohladitve, ki ga bodo spremljali močni severni vetrovi in sneženje. Padavine se bodo pojavljale predvsem v gorskih in hribovitih predelih, pa tudi v nižinah severnega dela države, kar predstavlja nadaljevanje nestabilnega vremenskega vzorca v regiji. Temperature se bodo v prihodnjih dneh po vsej državi znatno znižale in bodo ostale nizke dlje časa. Izredno opozorilo opozarja prebivalce na nevarnost močnih sunkov vetra, ki so se v Grčiji pojavljali že v preteklem tednu. Najbolj izrazite spremembe pričakujejo na severu Grčije, kjer se snežna odeja lahko pojavi tudi v naseljih na nižji nadmorski višini. Vremensko dogajanje sledi le nekaj dni po prejšnjem valu neurij, ki je v začetku januarja Grčiji prinesel obilne padavine. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju najnovejših informacij EMY, saj lahko kombinacija mraza in vetra povzroči težave v prometu ter pri oskrbi z električno energijo, zlasti na odročnejših območjih.

Nacionalna vremenska služba Združenih držav Amerike (NWS) je za obsežne dele Kalifornije izdala vrsto opozoril zaradi nevarnega vetra in izrazitega mraza. Ukrepi vključujejo opozorila pred močnim vetrom za območja San Gorgonio Pass, gorovja San Bernardino ter Santa Susana, kjer sunki vetra lahko ogrozijo varnost v prometu in povzročijo gmotno škodo. Pristojne službe v Los Angelesu, San Diegu in San Franciscu so prebivalce pozvale k previdnosti do popoldneva 11. januarja oziroma do 12. januarja v določenih regijah. Poleg vetra so za doline North Bay, East Bay in Santa Clara, vključno z mestom San Jose, izdali opozorila zaradi nizkih temperatur. Mraz je v notranjosti države dosegel stopnjo, ki zahteva zaščito ranljivih skupin in premoženja, saj temperature vztrajajo pod lediščem. Sunki vetra so najbolj izraziti v prelazih in goratih predelih, kjer so bile aktivirane najvišje stopnje pripravljenosti. Vremenske razmere so povzročile težave predvsem v cestnem prometu, zlasti na koridorju Highway 14 in Interstate 5, kjer so sunki vetra otežili vožnjo težkim vozilom. Agencije za upravljanje v nesrečah spremljajo situacijo, prebivalcem pa svetujejo, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v najbolj izpostavljenih gorskih območjih, dokler se razmere ne umirijo.

Romunijo je v preteklih dneh zajelo obdobje prave zime z obilnim sneženjem, močnim vetrom in izjemnim mrazom, kar je meteorologe spodbudilo k izdaji več opozoril pred nevarnimi vremenskimi razmerami. Na glavnih ulicah prestolnice Bukarešta je promet po nočnem sneženju sicer potekal tekoče, vendar se država pripravlja na najhladnejši januar v zadnjih sedmih letih. Oblasti opozarjajo, da bodo nizke temperature vztrajale tudi v prihodnjem tednu. Napovedi kažejo na nadaljnje zniževanje temperatur in nove snežne padavine do torka, 13. januarja. Meteorološka služba opozarja na nevarnost poledice in snežnih zametov, ki jih povzroča močan veter, kar bi lahko povzročilo težave v prometu in pri oskrbi z energijo. Prebivalcem so svetovali previdnost pri načrtovanju poti in zaščito pred mrazom, saj gre za enega najizrazitejših hladnih valov v zadnjem obdobju. Zaradi napovedanih ekstremnih razmer so v pripravljenosti tudi vse pristojne službe, ki bodo skrbele za prevoznost cest. Gre za sistemsko spopadanje z zimskimi razmerami, ki so v tem delu Evrope v tem času sicer pričakovane, a so po intenzivnosti presegle povprečje zadnjih let.

Na Danskem so v noči na nedeljo izmerili najnižje temperature v zadnjih petih letih, pri čemer se je v nekaterih delih države živo srebro spustilo krepko pod ledišče. Po uradnih podatkih danskega meteorološkega zavoda DMI so v majhnem mestu v osrednjem Jutlandu zabeležili rekordnih 18,8 stopinje Celzija pod ničlo. Gre za najizrazitejši mraz, ki je državo zajel po februarju 2021, ko so nazadnje beležili podobne temperaturne ekstreme. Ekstremno nizke temperature so povzročile precejšnje nevšečnosti v prometu in pri oskrbi, vendar o večjih incidentih ali žrtvah ne poročajo. Meteorologi pojasnjujejo, da je takšen mraz posledica prodora hladnega zraka s severa, ki je v kombinaciji z jasnim nebom in mirnim vetrom omogočil hitro ohlajanje površja. Prebivalce so pozvali k previdnosti, zlasti pri gibanju na prostem in zagotavljanju ustrezne izolacije vodovodnih napeljav. Čeprav so se temperature v jutranjih urah začele počasi dvigovati, ostajajo razmere v večjem delu države zimske. Napovedi kažejo, da se bo hladna fronta zadržala še nekaj dni, vendar tako nizkih vrednosti v prihodnjih nočeh ne pričakujejo več. Dogodek je ponovno sprožil razprave o vremenskih nihanjih v regiji, ki so v zadnjih letih vse pogostejša.

Bolgarski državni inštitut za meteorologijo in hidrologijo (NIMH) je za večji del države izdal vremenska opozorila zaradi močnega sneženja, poledice in vetra. Oranžni alarm, ki predstavlja visoko stopnjo nevarnosti, velja za štiri regije na severovzhodu države: Dobrič, Razgrad, Ruse in Silistro. V teh območjih vremenoslovci napovedujejo nevarne razmere, ki bi lahko ovirale promet in povzročile težave pri oskrbi z električno energijo. Rumeno opozorilo, ki opominja na previdnost, je bilo izdano za dodatnih 19 bolgarskih regij. V nekaterih delih države, kot so Blagoevgrad, Vidin in Plovdiv, težave povzroča predvsem močan veter, medtem ko se drugod, denimo v Sofiji in Smoljanu, spopadajo s snegom in poledico. Na jugu države, natančneje v Burgasu in Haskovu, prevladujejo obilne padavine v obliki dežja, medtem ko v Kardžali napovedujejo mešane padavine. Brez posebnih opozoril so ostale le regije Ćustendil, Pernik, mesto Sofija, Stara Zagora in Jambol. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti na cestah in svetujejo, naj se na pot odpravijo le z ustrezno zimsko opremo. Pričakuje se, da bodo nizke temperature in neugodne vremenske razmere vztrajale skozi celoten dan, kar bi lahko vplivalo tudi na delovanje nekaterih javnih služb v najbolj izpostavljenih severovzhodnih predelih.

Priznani bosanskohercegovski meteorolog Nedim Sladić je prek družbenih omrežij napovedal vremenske razmere za prihajajoči teden, ki jih bo sprva zaznamoval izrazit mraz. Po njegovih navedbah se bo teden v Bosni in Hercegovini začel z ledenimi temperaturami, ki bodo vztrajale v prvi polovici obdobja. Takšne vremenske razmere so posledica vdora hladne zračne mase, ki bo zajela celotno regijo. V drugi polovici tedna pa Sladić napoveduje precejšen vremenski preobrat. Pričakovati je občutno otoplitev, ki bo prinesla spremembo splošnih vremenskih pogojev. Napoved opozarja na hitre temperaturne spremembe, ki lahko vplivajo na vsakodnevne dejavnosti prebivalstva in cestni promet. Njegove napovedi so v javnosti in medijih v Bosni in Hercegovini sprejeli z veliko pozornostjo, saj Sladić velja za enega najbolj zanesljivih strokovnjakov na svojem področju. Meteorološke spremembe v sosednji regiji so pogosto pomemben kazalnik za širše vremensko dogajanje na Balkanu, kar vključuje tudi morebitne vplive na jugovzhodno Evropo.