Vlada Romunije je na četrtkovi seji sprejela pomembne spremembe v davčni zakonodaji in postopkih, katerih cilj je izboljšanje preglednosti, sodelovanja z davkoplačevalci ter poenostavitev davčnih postopkov. Te reforme so del prizadevanj Romunije za uskladitev z mednarodnimi standardi, vključno s pristopom k Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ukrepi naj bi preprečili dvojno obdavčitev in povečali davčno učinkovitost, kar predstavlja korak k modernejšemu in bolj predvidljivemu davčnemu sistemu.

Dunaj načrtuje širitev ambulantne zdravstvene oskrbe do leta 2030. Mesto bo povečalo število regionalnih zdravstvenih centrov s 70 na 169 in zagotovilo 500 dodatnih postelj za remobilizacijo in akutno geriatrijo. Cilj je povečati število dnevnih bolnišničnih mest za več kot 50 odstotkov. Peter Hacker, mestni svetnik za zdravje, je poudaril, da ima ambulantna oskrba prednost pred bolnišnično.

Portugalska je med šestimi državami OECD, kjer pokojnine najbolj obremenjujejo bruto domači proizvod (BDP). Po podatkih OECD javni izdatki za pokojnine na Portugalskem trenutno dosegajo 13 % BDP, kar jo uvršča ob bok državam kot so Avstrija (14,8 %), Francija (13,8 %) in Finska (13,7 %). Največji delež BDP za pokojnine namenjajo Grčija in Italija, kjer ta znaša okoli 16 %.

Države OECD beležijo rekordno število prošenj za azil, a manj trajnega priseljevanja. Na trgu dela se pojavljajo neenakosti, saj se migranti pogosto srečujejo z ovirami pri zaposlitvah in prejemajo nižje plače.

Članki obravnavajo različne teme, od ciklov inovacij in špekulacij na trgih, napovedi šibke rasti svetovnega gospodarstva do uspeha umetne inteligence pri odkrivanju finančnih goljufij. Posebej je izpostavljena evforija vlagateljev glede umetne inteligence in njena potencialna vloga pri tržnih zlomih. Svetovni gospodarski forum napoveduje šibko rast v letu 2026, medtem ko v Veliki Britaniji umetna inteligenca pomaga pri vračilu skoraj 500 milijonov funtov v boju proti goljufijam.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila publikacijo Pogled na izobraževanje, ki razkriva, da se v Sloveniji povečuje delež mlajših odraslih brez končane srednje šole. Nasprotno pa se ta delež v državah OECD zmanjšuje, čeprav je povprečje še vedno višje kot v Sloveniji.