Po poročanju strokovnjakov, ki jih podpira OZN, organizacije IPC, se na območju Gaze odvija najhujši možni scenarij lakote. IPC svari pred "razširjeno smrtjo", če se razmere ne izboljšajo. Dostop do hrane in drugih nujnih dobrin je upadel na izjemno nizke ravni.

Strokovnjaki, ki jih podpira Organizacija združenih narodov (OZN), so opozorili, da se v Gazi odvija najhujši scenarij lakote. Opozorilo je izdala Integrirana klasifikacija faz varnosti preskrbe s hrano (IPC), pobuda, ki jo podpira OZN, in poudarila, da konflikt in razseljevanje še poslabšujeta humanitarno krizo na območju.

Izraelska vlada, vključno z veleposlaništvi, promovira v Evropi, tudi na Poljskem, oglase na YouTubu in drugih digitalnih platformah, ki za pomanjkanje dostave hrane in lakoto v Gazi obtožujejo Organizacijo združenih narodov. Kampanja je opisana kot dezinformacijska in propagandna, namenjena preusmeritvi krivde z Izraela.

Izraelska ultranacionalistična ministra za finance in nacionalno varnost, Bezalel Smotrich in Itamar Ben Gvir, sta prepoved vstopa na Nizozemsko označila za bojkot in poudarila, da bosta nadaljevala z operacijami v Gazi, ne glede na mednarodno mnenje. Medtem je generalni sekretar OZN António Guterres izjavil, da je palestinska država pravica, ne nagrada, in opozoril, da bo zanikanje te pravice okrepilo ekstremiste ter povečalo mednarodno izolacijo Izraela in globalno nestabilnost.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je odločilo, da mednarodni sporazumi zavezujejo bogate države k omejevanju globalnega segrevanja in obravnavanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. Sodišče je poudarilo, da države morajo izpolniti svoje zaveze, sicer se lahko soočijo s plačilom odškodnine državam, ki jih je podnebne spremembe najbolj prizadele, kar utira pot do podnebnih reparacij po mednarodnem pravu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

OZN je izrazila zaskrbljenost zaradi ukazov o evakuaciji v osrednjem delu Gaze, ki imajo "uničujoč" vpliv na humanitarno pomoč. Urad OZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je opozoril, da množično preseljevanje ovira dostavo pomoči na terenu. V nedeljo je zaradi podhranjenosti umrl otrok. Več kot tisoč družin je v zadnjih urah pobegnilo iz Deir al-Balaha v osrednji Gazi po izraelskih ukazih o evakuaciji.

Višji uradnik Hamasa je izjavil, da je Hamas ponudil pogoje za izpustitev izraelskih talcev v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov, vključno s tistimi, ki naj bi bili vpleteni v napad 7. oktobra. Bivši francoski veleposlanik pa je ocenil, da Hamas morda še vedno želi dogovor, vendar bo pogajalska ekipa morala nekaj dni počakati in preveriti resnost Hamasa.

Izraelski napadi v Gazi so se nadaljevali kljub 10-urni humanitarni premirji, ki ga je napovedal Izrael. Po poročilih naj bi bilo ubitih 13 Palestincev, vključno z dvema otrokoma. Medtem naj bi ZDA vstopile v vojno proti Iranu, ki naj bi jo sprožil Izrael, Donald Trump pa je izjavil, da sta se Izrael in Iran dogovorila za "popolno prekinitev ognja".

Nemčija je v sodelovanju z Jordanijo vzpostavila zračni most za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, saj je zaskrbljena zaradi visoke stopnje podhranjenosti v enklavi. Kljub temu, da je Nemčija zvesta podpornica Izraela v boju proti Hamasu, so se odločili za dostavo hrane in potrebščin, čeprav so priznali, da to predstavlja le minimalno pomoč.

Rusija je izrazila kritiko do Združenih narodov in Mednarodnega odbora Rdečega križa zaradi ignoriranja več kot tisoč pisem, ki naj bi dokumentirala vojne zločine ukrajinske vojske v Donbasu. Po navedbah ruskih virov naj bi ukrajinske sile namerno napadale civilno infrastrukturo in civilna zbirališča. Rusija to neodzivnost ocenjuje kot "fatalno napako".

Vodja poslanske skupine SD in predstavnik Evropskega zavezništva Boris Mugoša je sporočil, da je potrditev Sveta Evrope prispela glede neprimernosti sprejemanja sprememb zakona o javnih zbirkah. Po potrditvi s strani OZN, je sedaj tudi Svet Evrope potrdil, da se predlagane spremembe zakona ne bi smele sprejeti. Mugoša je zato pozval poslance vladajoče večine, naj ne glasujejo za te spremembe.

Nizozemska je na svoj seznam držav uvrstila Izrael, kar sledi nasilju, ki so ga izkazali izraelski nogometni navijači lani. Medtem ko se vprašanje statusa Jeruzalema še vedno rešuje, je Organizacija združenih narodov (OZN) objavila prosto delovno mesto za uslužbenca, ki bo pokrival območje "Jeruzalem, Palestina". OZN vzhodni del mesta obravnava kot okupirano ozemlje, vendar doslej ni uradno označila celotnega mesta kot "Palestina".

Brazilija je ponovno izstopila z zemljevida lakote Organizacije združenih narodov (OZN), kar je predsednik Luiz Inácio Lula da Silva označil za "zgodovinsko zmago". Lula da Silva je na družbenih omrežjih sporočil, da je zmanjšanje hude prehranske negotovosti in podhranjenosti pod 2,5 % prebivalstva razlog za veliko ponos. Novico so potrdili tudi tuji mediji, ki so poudarili pomen dosežka za Brazilijo.

Medtem ko ZDA in Rusija v »zaupnem ozračju« nadaljujeta pogajanja o Ukrajini, evropske članice Nata vojaško podpirajo Kijev, EU pa išče načine za gospodarsko pomoč. Anketa v devetih državah EU kaže, da več kot polovica Evropejcev meni, da obstaja povečana nevarnost vojne z Rusijo.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Albanski predsednik Bajram Begaj se je udeležil zasedanja Generalne skupščine OZN ob 30. obletnici Četrte svetovne konference o ženskah. V svojem govoru je pozval k izkoriščanju preostalega časa do leta 2030 za dosego ciljev trajnostnega razvoja. Begaj je poudaril pomen enakosti spolov kot ključnega elementa za trajnostni razvoj in prosperiteto ter zavezanost Albanije k odpravi nasilja nad ženskami.